Znanstveniki že desetletja bijejo bitko, ki pa jo dobivajo bakterije. Vse več jih je namreč odpornih na antibiotike in kot takšne predstavljajo veliko grožnjo človeštvu. Zaradi njihove odpornosti so namreč postali smrtonosni postopki kot so carski rez, kemoterapija, menjava kolkov in tako naprej, opozarjajo pri WHO.
Smrtonosne bakterije
Med najbolj nevarne bakterije spadajo Pseudomonas aeruginosa, Enterobacteriaceae in Acinetobacter baumannii, še šest pa jih je takoj za njimi: Enterococcus faecium, Helicobacter pylori, Salmonela, Campylobacter, zlati stafilokok in Neisseria gonorrhoeae.Nekoliko manj nevarne (a še zmeraj zelo nevarne) so Shigelle, Haemophilus influenzae in Streptococcus pneumoniae. Pri WHO so sporočili, da lahko teh dvanajst bakterij v kratkem času, če ne bomo odkrili alternativnega zdravljenja, postale smrtonosne. In najhuje je, da ne gre za kakšne eksotične bakterije, ampak za bakterije, ki so prisotne vsepovsod.
Prilagajanje na antibiotike
Čeprav se pojavljajo nova zdravila, pa vse delujejo na istem principu in v bistvu gre za isti način zdravljenja z istimi snovmi. In bakterije razvijajo odpornost na antibiotike. Največja težava pri vsem skupaj je prevelika uporaba antibiotikov, ki je na jugu Evrope precej višja od uporabe recimo v Skandinaviji. S preveliko uporabo se namreč viša odpornost bakterij in če so bile te do nedavnega relativno nenevarne, so sedaj nenadoma postale smrtonosne. Po podatkih WHO naj bi recimo v Srbiji porabili petkrat več antibiotikov kot v Evropski uniji. Velika težava pa je tudi uporaba antibiotikov v prehrambni industriji, saj tako nevede zaužijemo ogromno antibiotikov, ne da bi se tega sploh zavedali.
