Prelomno

Po 15 letih v vegetativnem stanju znova pri zavesti

S.R.
26. 9. 2017, 12.50
Posodobljeno: 26. 9. 2017, 13.13
Deli članek:

Francoski znanstveniki so uspešno povrnili zavest moškemu, ki je zadnjih 15 let preživel v vegetativnem stanju.

Profimedia
Fotografija je simbolična.

Znanstveniki iz Nacionalnega centra za znanstvene raziskave v Franciji so s stimulacijo živcev pri moškemu, ki je skoraj polovico življenja preživel v vegetativnem stanju, sprožili zavestno odzivanje. Nesrečni pacient je sicer še vedno zelo oddaljen od popolnega stanja budnosti, vendar so na primeru dokazali, da je zavestno odzivanje mogoče obnoviti po precej daljšem obdobju, kot je do danes domnevala znanost. Študija je bil objavljena v znanstveni reviji Current Biology.

Stimulacija živca

Možgane s trebušno votlino, drobovjem in drugimi notranjimi organi povezuje vagusni živec. Že v preteklosti se je izkazalo, da lahko stimulacija tega živca koristi ljudem, ki trpijo zaradi depresije ali epilepsije. Znano je tudi, da vpliva na procesa zbujanja in ohranjanja pozornosti. Raziskovalka Angela Sirigu se je na podlagi teh znanj spraševala, ali bi lahko bila stimulacija tega živca koristna tudi pri pacientih s sindromom neodzivne budnosti oz. v trajnem vegetativnem stanju, ki jim poskušajo povrniti zavest.

Corazzol et al
Primerjava aktivnosti možganov pred stimulacijo vagusnega živca in po njej.

Vagusni živec na delovanje možgano učinkuje s spodbujanjem sprožanja hormona noradrenalin, ki med drugim deluje tudi kot nevrotransmiter, ki izboljšuje pretok informacij med različnimi centri v možganih.

Načeloma velja pravilo, da dlje kot je oseba v vegetativnem stanju, manjša je možnost, da bi okrevala. Sirigujeva je zato iskala pacienta, ki se mu stanje že več let ni izboljšalo. Z ekipo so izbrali moškega, ki je kot dvajsetletnik doživel prometno nesrečo in je bil že petnajst let neodziven. Moški je po enem mesecu stimulacije vagusnega živca na poziv že lahko premikal glavo. Z očmi je lahko sledil premikajočemu se predmetu, ko pa so mu brali, je ostal dlje časa buden. Poleg tega je spontano razširil oči, kadar koli se mu je kdo nenadno približal.

Raziskovalci so zaznali tudi povečanje električne aktivnosti možganov, povečali pa so se tudi presnovni procesi v možganski skorji, kar je kazalo na to, da možganske celice potrebujejo več goriva.

Zdravniki so na podlagi teh rezultatov stanje pacienta iz »neodziven« prekvalificirali v »minimalno zavesten.«

Corazzol et al
Primerjava aktivnosti možganov pred stimulacijo vagusnega živca in po njej.