Kanadski znanstvenik Hans Selye Seyle, ki velja za pionirja znanstvenega pristopanja k stresu, je dejal: "Stres je zmeraj tu. Sedi z mano pri mizi, me spremlja v posteljo, zjutraj pa vstaja skupaj z mano." Razlog za takšno vsenavzočnost stresa je preprost: stres ne nastaja toliko zaradi zunanjih vzrokov, ampak se razlogi za njegov nastanek skrivajo v nas samih. In zato je zmeraj navzoč.
Od prvih raziskovanj stresa do danes je bilo ugotovljeno, da je prav ta tihi povzročitelj številnih bolezni. Najboljše zdravilo proti tem boleznim zato seveda ni zdravilo, ki blaži posledice, ampak zdravilo proti stresu samemu. Sčasoma se je izkazalo, da še zmeraj velja stara modrost, da so najučinkovitejše prav najpreprostejše rešitve, v tem primeru preproste vaje, s katerimi v najkrajšem mogočem času dosežemo pomemben obrat: namesto da bi stres obvladoval nas, obvladujemo mi njega.
Vaje za obvladovanje stresa so sila preproste, pomagajo pa na hitro zmanjšati in umiriti napetost. Naloga ni lahka, saj se je v samem izhodišču treba sprijazniti z zanimivim paradoksom: v majhni meri je stres nujno potreben, saj brez pravega odmerka kortizola, stresnega hormona, zjutraj sploh ne bi mogli vstati iz postelje. Preveč vznemirjenja in napetosti pa lahko s čezmerno dozo kortizola dobesedno zastrupi organizem. Kronični stres, ki ga znanstveniki imenujejo tudi alostatična obremenitev, nastane kot posledica nenehno povišane ravni kortizola. Pod tem bremenom se telo prehitro in čezmerno izčrpava, zato se tudi hitreje stara. Nasprotno pa je veščina sproščanja in preprečevanja stresa pravzaprav oblika boja proti staranju. Kako se torej lahko sprostimo?
Meditacija
Redna meditacija je ena najboljših oblik obvladovanja stresa. Strokovnjaki, ki raziskujejo delovanje možganov, so ugotovili, da meditiranje zmanjša območje delovanja, ki ga v možganih zavzema center za strah, ter ga tudi umirja, in to tudi v času, ko smo sredi najintenzivnejše napetosti in stresa. Najuporabnejša oblika meditiranja je meditacija med hojo. Poiščite si krajšo pot, na primer pot do avta ali javnega prevoza, ter se osredotočite na vsak korak in vsak detajl gibanja v vaših stopalih: na dvig pete, pomik naprej, dvig stopala, prenos teže … Vaša zbranost se bo povečala, hkrati pa se bo preusmerila v sfero, ki vas umirja.
Sproščanje za mizo
Še nikoli do zdaj ni človek toliko presedel kot dandanes. Sedenje v navezi s časovno stisko je izjemna obremenitev za telo. Kot posledica nastanejo različne bolečin. Za hitro in učinkovito sprostitev mišic se sede na stolu nagnite naprej, komolce naslonite na sredo stegen, glava pa naj sproščeno obvisi navzdol. Že po nekaj sekundah se bodo ramenske in vratne mišice občutno sprostile. Pri akutnih bolečinah vajo ponovite vsako uro.
Vaje v avtomobilu
Že spet se je rdeča luč prižgala prav pred vašim avtom! Jeza v takih primerih kar plane iz človeka. Sledi mrzlično pogledovanje na uro, frustracija se samo veča in veča. Odslej bo drugače: vsako rdečo luč sprejmite kot darilo. To je čas, ki ga lahko porabite za vajo in se sprostite. Z iztegnjenimi rokami primite volan, ga stisnite in vztrajajte v tem napetem položaju en vdih dolgo. Nato naj stisk oprijema popusti – prepustite se občutku sprostitve.
Žvečenje sprosti mišice
V stresu pogosto stiskamo zobe, ne da bi se tega sploh zavedali. Izraz na obrazu v takih primerih rahlo okamni. Čeljustne mišice se napnejo, posledica pa so glavobol in bolečine v vratu. Za sprostitev naredite večkrat na dan naslednjo vajo: žvečite kot za stavo! Velikopotezno meljite z vso močjo svojih čeljusti, kot bi imeli v ustih velik žvečilni gumi. S čeljustmi gibajte levo in desno, gor in dol, hkrati pa s konicami prstov dodatno masirajte spodnji del lic oziroma brado. S to vajo boste zmehčali obrazne mišice in obrazu povrnili blag izraz namesto kamnite stroge maske.
