Koliko je prav? Zdrav človek naj bi hodil v tempu med 4 in 6 kilometrov na uro, pljučni bolnik pa s takšno hitrostjo, da je ob tem zmerno zadihan.
Ljudje z diagnosticiranimi boleznimi pljuč lahko simptome z redno vadbo zelo omilijo. A žal ravno takšni posamezniki dostikrat nimajo motivacije za rekreacijo, saj že na začetku hitro ostanejo brez sape ali pa se bojijo, da bodo bolezen poslabšali. Tako so celo vse manj aktivni in sčasoma jim že najpreprostejše dnevne obveznosti povzročajo težave. Preden se lotite športa, se je najbolje posvetovati z zdravnikom ali fizioterapevtom, saj morate obliko vadbe prilagoditi svojim sposobnostim, da bo varna. Običajno se takšnim bolnikom priporoča intervalni trening, pri katerem se vadba, ki traja minuto ali dve, izmenjuje s kratkimi odmori. Pomembno je, da vadbo upočasnite najpozneje takrat, ko ste preveč zadihani, da bi lahko govorili.
KOPB
Če imate kronično obstruktivno pljučno bolezen (KOPB), so dihalne poti poškodovane. To pomeni, da se ob izdihu zožijo, še preden se znebite vsega zraka v pljučih, pri zelo napredovani bolezni pa tudi s težavo zagotavljate dovolj zraka. V tem primeru boste za vadbo potrebovali dodaten kisik. Še preden začnete vaditi, se o tem posvetujte z zdravnikom.
PLJUČNA FIBROZA
Za ohranjanje zdravja pljuč je najpomembnejša preventiva. Kajenje zmanjša zmožnost za gibanje, zato prenehajte kaditi.
Pljučna fibroza pomeni zabrazgotinjenje pljučnega tkiva, kar zmanjša elastičnost pljuč, poveča dihalno delo in vodi v pomanjkanje kisika. Če nenadoma med vadbo postanete zelo zadihani in se zadihanost niti po koncu napora ne umiri, obiščite zdravnika.
ASTMA
Če astmo dobro nadzorujete (zdravnik vam je predpisal inhalator), lahko z njo telovadite enako intenzivno kot zdravi ljudje. Tisti, ki nastopate na športnih tekmovanjih in jemljete zdravila zoper astmo, pa preverite, ali niso morda na dopinškem seznamu prepovedanih snovi.
