»Napredna celična terapija je terapija prihodnosti,« je dejala direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo Tamara Lah Turnšek. Strokovnjaki sicer opozarjajo, da je za ustrezne rezultate nujno sistemsko financiranje. Zgodnja oblika celičnega zdravljenja je po pojasnilih inštituta denimo transfuzija, v zadnjem desetletju pa se vse bolj uporablja potencial odraslih matičnih celic v medicini, kar so označili za napredne načine zdravljenja. Zdravljenje poteka sistemsko ali lokalno z vstavitvijo matičnih celic na obolelo mesto, kjer nadomestijo poškodovane celice in/ali izločajo vrsto snovi, ki vplivajo na imunski sistem.
»Matične celice imajo velik potencial, potrebujemo pa še nekaj časa, da spoznamo njihovo pravo delovanje,« je izpostavila Lah Turnškova, ki se ukvarja s področjem raka. Po njenih besedah se za tumorje nasploh ta oblika terapije, razen v predkliničnih poskusih, še ne uporablja. Delno jo uporabljajo pri zdravljenju nekaterih možganskih bolezni, denimo parkinsonove in alzheimerjeve bolezni. V Sloveniji je zdravljenje z matičnimi celicami po besedah Lah Turnškove res še butično, saj regulativa zavira širšo uporabo. Toda v nekaterih razvitih državah ga zaradi dobrih učinkov uporabljajo že rutinsko, še zlasti v ZDA.
