Tako kot za vse druge stvari tudi za meso velja, da ni vsak kos enake kakovosti in ne vsebuje enake količine koristnih snovi. Kakovost mesa je odvisna od načina reje (prosta reja je najboljša!), vrste živali, teže, starosti, spola, prehrane, od ravnanja z živalmi pred zakolom in ravnanja z mesom po zakolu, ko v mišičnini potekajo biokemijski procesi – zorenje (glikolitične in proteolitične spremembe) in se mišičnina spremeni v meso. Bistveno pa je, da je meso pusto, s čim manj vidnih maščob.
Vir aminokislin
Meso je sestavni del uravnotežene prehrane, saj je bogat vir kakovostnih beljakovin z visoko biološko vrednostjo. Beljakovine mesa so sestavljene iz bistvenih ali esencialnih aminokislin, ki jih mora človek zaužiti s hrano. Meso je v prehrani pomembno tudi zato, ker vsebuje esencialne dolgoverižne maščobne kisline n-3. Posebnega pomena pa je tudi vsebnost mineralnih snovi, še zlasti železa, cinka in selena, ki se iz mesa mnogo bolje izkoristijo kot z uživanjem drugih živil. V mesu so tudi vitamini B-kompleksa, še posebno vitamina B12.
Kakšna naj bo količina?
Primerna velikost porcije je 120 gramov mesa dobre kakovosti, namesto 300 gramov, ki je za povprečnega posameznika prevelika porcija. Ni treba, da je meso vsak dan na jedilniku. Povsem dovolj je, če ga uživamo dvakrat do največ trikrat na teden. Poleg tega, da izbirate kakovostne kose, je pomembno, da ne jeste vedno iste vrste mesa. To naj bo čim bolj raznovrstno. Čeprav je zmerno uživanje kakovostnega mesa dobro za telo, pa naj ne bo edini vir beljakovin in glavna sestavina na našem krožniku. Priporočljivo je, da mesnih jedi ne uživamo vsak dan in da v jedilnik vključimo ribe in stročnice.
