Če imamo uravnoteženo črevesno floro, v črevesju prevladujejo dobri oziroma probiotični mikrobi, ki hrano fermentirajo in tako poskrbijo, da blato ne smrdi. Če pa se to ravnovesje poruši, hrana v črevesju gnije, kar zavohamo kot smrad na stranišču. Idealna črevesna flora je takšna, da je v njej 85 odstotkov dobrih mikrobov in le 15 slabih.
Za zdravo črevesje je idealna nekuhana vegetarijanska hrana, ki preprečuje razrast gnilob.
Razgrajujejo hrano
Dobri mikrobi oziroma probiotiki v črevesju razgrajujejo zaužito hrano na dovolj majhne koščke, da lahko pronicajo skozi črevesno steno in hranilne snovi pripeljejo do celic. Poleg tega dobri mikrobi proizvajajo prebavne encime in vitamine (B12 in druge vitamine skupine B) ter sodelujejo pri absorpciji rudnin, kot sta kalcij in železo.
Kandida
Na razrast slabih mikroorganizmov poleg antibiotikov, zdravil, konzervansov, pesticidov, stresa in najbolj vpliva nezdrava prehrana.
Znana glivica kandida proizvaja več kot 60 strupov, je v uravnoteženi bioti popolnoma nenevarna za zdravje človeka, saj v antioksidantskem okolju (ki ga vzdržujejo dobri mikrobi) v našem črevesju prebiva kot aerobna glivica, ki jo probiotični mikrobi – če so v prevladi – lahko brez težav obvladajo. Navadno v kri prodre skozi luknjičato črevesno steno, svoj novi dom pa si najraje izbere v sluznicah nožnice, pljuč in sinusov, pa tudi kože in nohtov. Ob slabi črevesni bioti tako rekoč umiramo pri živem telesu!
Probiotiki vsak dan
Za črevesno bioto bi bilo torej idealno, da smo presnojedci, toda za reprodukcijo in dobro zalogo energije pa je idealna mešana prehrana. Če se prehranjujemo z mešano prehrano, je smiselno, da v svoj jedilnik vključimo čim več probiotikov oziroma surovih vlaknin, ki so hrana za dobre mikrobe, in v črevesno bioto »doseljujemo« probiotike, s katerimi skrbimo za idealno razmerje črevesnih mikroorganizmov.