Gre za precej slabo poznano obolenje revmatičnega izvora, ki povzroča bolniku hude bolečine po vsem telesu skupaj s številnimi drugimi simptomi, ki hromijo njegovo življenje.
V Sloveniji zaradi fibriomialgije trpi predvidoma od 20.000 do 40.000. Znano je, da pogosteje zbolevajo ženske, sicer pa fibromialgija bolj ali manj ostaja uganka.
Fibromialgijo so pod različnimi imeni opisovali že pred 150 leti, pogosto pa so jo obravnavali celo kot duševno motnjo. Svetovna zdravstvena organizacija je fibromialgijo v začetku 90. let prejšnjega stoletja tudi uradno priznala in jo uvrstila med »prava« obolenja. So pa strokovnjaki ugotovili, da ne gre za duševno obolenje.
Večna uganka
Na nastanek bolezni naj bi vplivalo več dejavnikov, med njimi hormoni, infekcije, čustveni ali telesni stres, kemične spremembe v delovanju možganov (znižana raven serotonina) in celo pomanjkanje gibanja. Večina strokovnjakov pa se strinja, da neznosne bolečine sploh ne izvirajo v mišicah, temveč v centralnem živčnem sistemu. V praksi to pomeni, da bolniku sprožijo bolečino že dražljaji, ki so sicer zdravemu človeku povsem neškodljivi, na primer zvoki, toplota, svetloba, vonji … Dokazano pa je tudi, da so pri bolnikih s fibromialgijo spremenjene ravni kemičnih snovi, opaziti pa je tudi spremembe v hormonskem ravnovesju.
Največja težava pri fibromialgiji je pomanjkanje »dokazov«, saj bolniki tožijo o bolečinah, izvidi preiskav pa so navadno negativni. To povzroča še dodatno zmedo pri zdravnikih, ki zato pri postavljanju diagnoze nimajo ničesar oprijemljivega. Za zdaj še ne obstaja objektivni diagnostični test, ki bi bolezen stoodstotno dokazal.
Potek bolezni je povsem nepredvidljiv. Fibromialgija se lahko pojavi ne glede na starost, navadno pa po štiridesetem letu. Lahko je bolj ali manj izrazita, značilno pa je tudi nihanje.
Zdravljenje zgolj simptomatsko
Fibromialgija zahteva multidisciplinaren pristop, saj bi morali pri zdravljenju sodelovati revmatolog, ortoped, fiziater, nevrolog, po potrebi pa tudi psiholog ali psihiater.
Ker še vedno niso pojasnjeni vzroki za nastanek bolezni, je tudi zdravljenje zgolj simptomatsko. Terapija, ki obsega zdravljenje z zdravili in fizikalno terapijo, ne obljublja ozdravitve, temveč zgolj blaži simptome in pomaga bolniku do znosnejšega življenja. Farmakološko zdravljenje navadno vključuje protibolečinska zdravila, ki jih bolniki zaradi neželenih stranskih učinkov ne smejo jemati prepogosto. Fizikalna terapija pa vključuje vsakodnevno prhanje s toplo vodo in kopanje v kadi s toplo vodo ali v bazenu, kar sprošča spastično mišičje in običajno zmanjša bolečino. Bolniki naj bi izvajali tudi vaje za gibljivost in povečanje telesne moči, ki vključujejo raztezanje, kondicijske vaje in vaje za moč. Najbolj priporočljivi vadbi za bolnike s fibromialgijo sta hoja in vaje v vodi.
