Delovna mesta v gradbeništvu so zaradi narave dela precej obremenjujoča za zdravje delavcev. V tej dejavnosti izstopajo predvsem mišično-kostna obolenja. Za njihovo preprečevanje oz. zmanjšanje so pomembni preventiva, skrb za zdravje ter zagotavljanje zdravih delovnih mest, so opozorili ob zaključku projekta Gradim zdravo. Tema je združila sindikate in delodajalce, pa tudi stroko.
Po besedah v. d. generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Marjana Sušlja podatki kažejo, da se v preventivo in promocijo zdravja na delovnem mestu splača vlagati.
Na usposabljanjih z delavci tudi praktične vaje
ZZZS je podprl tudi projekt za zmanjšanje absentizma zaradi mišično-kostnih obolenj, ki so ga v Sindikatu gradbenih delavcev Slovenije in GZS Zbornici gradbeništva in industrije gradbenega materiala izvajali v sodelovanju z Zbornico varnosti in zdravja pri delu (ZVZD). Kot je povedala Romana Josič iz omenjenega sindikata, so v okviru projekta v 11 podjetjih in dveh izobraževalnih ustanovah izvedli več informativno-izobraževalnih usposabljanj, ki se jih je udeležilo skoraj 400 udeležencev.
Spregovorili so o preventivnih ravnanjih ter skupaj z delavci preizkusili nekatere praktične vaje. Prav tako so si ogledali nekaj tipičnih delovnih mest na gradbiščih, v delovnih halah, ter svetovali, kaj lahko popravijo, da bi bolje poskrbeli za zdravje in varnost. V pomoč so jim pripravili tudi delovna gradiva.
Kljub napredku so namreč delavci v gradbenih dejavnostih še vedno izpostavljeni težkim obremenitvam, delu v prisiljenih položajih, ponavljajočim se gibom in najrazličnejšim vremenskim pogojem. Zato si sodelujoči v projektnem konzorciju želijo, da bi bili tako delodajalci kot tudi delavci sami še bolj aktivni in bi bolj skrbeli za zdravje in varnost na delovnih mestih.
Kako zmanjšati bolniške
Skoraj ni gradbinca, ki ga ne bi bolel hrbet, je ugotavljal podpredsednik ZVZD Stanko Ožbot. Po njegovih navedbah mišično-kostna obolenja predstavljajo približno 20 odstotkov vseh bolniških odsotnosti v gradbeni dejavnosti, medtem ko nesreče pri delu predstavljajo sedem odstotkov vseh bolniških odsotnosti. Če bi v to usmerili aktivnosti, bi lahko vplivali tudi na zmanjšanje bolniških odsotnosti iz tega razloga, je poudaril.
Pri analizi podatkov o bolniških staležih v gradbeništvu za leto 2014 so ugotavljali, da je skupno breme delodajalcev in ZZZS preseglo 26 milijonov evrov, pri čemer večje breme nosi zdravstvena zavarovalnica, je pojasnila samostojna svetovalka pri GZS Zbornici gradbeništva in industrije gradbenega materiala Valentina Kuzma.
A kot so zapisali v uvodu publikacije, ki so jo pripravili v okviru projekta, največjih težav zaradi mišično-kostnih obolenj ni možno vrednotiti v denarju, saj posledice teh bolezni vplivajo na človekovo funkcionalnost v vsakdanjem življenju.
