V epidemiološki raziskavi, ki smo jo zaključili v letu 2007, smo ugotovili, da je med petletniki v Sloveniji 8,7 odstotka tistih, ki še ponoči močijo posteljo. Podatek je primerljiv s podatki drugih avtorjev po svetu. Kasneje, v starosti desetih let, naj bi močilo le še 3 odstotki otrok, v odrasli dobi pa 0,5 do 1 odstotek ljudi. Čeprav s starostjo pogostnost nočnega močenja zaradi dozorevanja mehanizmov za zadrževanje urina v mehurju upada, je težava pri starejših otrocih vedno bolj psihično obremenjujoča in jih lahko neugodno zaznamuje za vse življenje.
Pri majhnem otroku so mehanizmi uravnavanja izločanja urina še nezreli, urinira pogosto in po malem ter potrebuje pleničke. Praznjenje mehurja poteka po refleksnem mehanizmu in ne zavestno, kot pri odraslih. Največ otrok začne uriniranje podnevi postopno kontrolirati po drugem do tretjem letu starosti, nekoliko pozneje postanejo suhi tudi preko noči. Normalno lulanje pomeni hoteno izpraznjenje mehurja na željenem kraju in ob željenem času, brez neprijetnih občutkov, med posameznimi praznjenji mehurja je otrok suh. Pri otrocih je pogostnost lulanja med sedem in desetkrat dnevno, pri odraslih med pet in sedemkrat dnevno. Ponoči naj bi bili sposobni zadržati urin v mehurju ali pa se ob občutku polnega mehurja zbuditi in oditi na stranišče. Petletnik naj bi spil okrog 800 ml tekočine dnevno, desetletnik 1500 ml dnevno, v odrasli dobi pa vsaj dva litra na dan. Ob povišani telesni temperaturi, večjih fizičnih naporih ali ob vročem vremenu so potrebe še večje.
Težave pri uriniranju
Težave pri uriniranju so vse nepravilnosti praznjenja mehurja: nepopolno praznjenje mehurja, preredko ali prepogosto praznjenje mehurja, boleče oziroma pekoče praznjenje mehurja, uhajanje urina podnevi in močenje postelje ponoči. Težave se pokažejo kot uhajanje urina ali pa kot posledice, ponavljajoče okužbe sečil, okvara ledvic. Pomembna posledica uhajanja urina podnevi in močenja postelje ponoči je psihična obremenjenost, stiska, sram in slaba samopodoba otroka.
Zakaj nekateri otroci močijo posteljo, drugi pa ne?
Včasih so menili, da je nočno močenje posledica psihične obremenitve v družini. Danes vemo, da je ravno obratno: otroci po petem do šestem letu starosti se težave zavedajo in so v stiski, ker močijo posteljo. V različnih raziskavah so ugotovili, da obstajajo trije možni vzroki, ki so lahko prisotni hkrati: nezrel ritem izločanja hormona vazopresina, nezrel mehanizem zbujanja ob občutku polnega mehurja in majhna prostornina mehurja.
Hormon vazopresin, ki se izloča v možganih, deluje na različne procese v telesu. Med drugim v ledvičnih cevčicah povzroča zadrževanje vode in zato izločanje bolj koncentriranega, gostega urina manjših količin. Hormon se pri odraslih izloča v cirkadianem ritmu, ponoči več kot podnevi. Zato nastaja podnevi več urina manjše gostote, ponoči pa manj urina večje gostote – pogostost odhodov na stranišče je podnevi večja kot ponoči. Pri dojenčkih cirkadiani ritem še ni vzpostavljen, z rastjo otroka pa do četrtega leta postopno dozoreva. Pri nekaterih prej, pri drugih pozneje.
Pri sicer popolnoma zdravih otrocih, ki močijo posteljo, je ritem izločanja hormona vazopresina še nezrel: podnevi in ponoči ga izločajo enako, zato nastaja podnevi in ponoči enaka količina urina oz. ponoči velik volumen redkega urina. Količina urina je večja, kot je prostornina mehurja, zato je v spanju ti otroci ne morejo zadržati v mehurju in ostati suhi.
Drugi razlog za močenje postelje je izredno trden spanec, kar starši opažajo pri vseh otrocih z nočnim močenjem. Tudi če bi ga za odhod na stranišče zbudili, se tega sploh ne bi zavedal. Poln mehur otroka ne zbudi, zato se v spanju pomoči. Gre za še nedozorele živčne povezave mehurja z najvišjimi centri v velikih možganih. Te povezave bodo pri večini dozorele kasneje, ko se bo, če bo zvečer dosti pil, ob polnem mehurju zbudil in odšel na stranišče.
Tretji vzrok nočnega močenja pri otrocih je majhna prostornina mehurja za njihovo starost. Odrasli imamo prostornino okrog pol litra, petletniki običajno med 200 in 300 ml. Pri nekaterih je mehur še posebno majhen, lahko celo le okrog 100 ml. Ti otroci lahko tudi podnevi lulajo pogosto in po malem, včasih težko zadržijo urin. Razlog je spet še nezrelo oživčenje mehurja oz. prekomerno draženje stene mehurja, brez zadostnega zaviranja živčnih impulzov.
Kdaj naj starši poiščejo zdravniško pomoč?
Starši otrok, starejših od petih let, ki ponoči močijo posteljo, naj obiščejo izbranega pediatra čimprej, priznajo težavo in se o njej pogovorijo ne glede na to, da lahko težave po določenem obdobju minejo same po sebi. Pri večini do odrasle dobe spontano izzvenijo. Vendar nenadzorovano uhajanje urina pomeni veliko psihično obremenitev za otroka in mu je potrebno pomagati čimprej. V splošnem velja, da pri petletniku, ki npr. moči posteljo enkrat na teden in ga težava ne moti, z ukrepanjem lahko počakamo še nekaj mesecev. V primeru desetletnika, ki moči le dvakrat mesečno, pa moramo ukrepati takoj.
Zdravljenje
V kolikor gre izključno za nočno močenje postelje, brez drugih težav z uriniranjem podnevi, je najpomembnejši pogovor z otrokom in starši. Otroka pregledamo, od preiskav pa opravimo le pregled urina in ultrazvočni pregled sečil.
Ob prvem pregledu je pomemben opis vedenjskega vzorca odhodov na stranišče in pitja tekočine. Včasih se izkaže, da otrok pozabi na izpraznjenje mehurja pred odhodom v posteljo. Velikokrat otroci med igro podnevi zadržujejo urin, lahko pa tudi blato. Največ tekočine otroci navadno popijejo popoldne in proti večeru, po šoli in opravljenih popoldanskih aktivnostih. Posledica je, da se že samo zaradi tega v mehurju ponoči nabere velika količina urina, oziroma več, kot ga otrokov mehur lahko zadrži. Prvi nasvet zdravnika je pravilno uriniranje, brez zadrževanja in vedno pred spanjem. Otrok naj popije v celem dnevu dovolj, vendar naj največji delež zaužije v prvi tretjini dneva, manj v drugi tretjini in najmanj v zadnji tretjini. Če bo veliko pil že dopoldne, zvečer ne bo več toliko žejen in bo lahko manj popil. Pomembno je, da otrok zvečer ni več žejen in zato enostavno omeji vnos popite tekočine, ledvice pa bodo ponoči izločile manjšo količino urina.
Dodatno otroku predpišemo zdravilo, ki v osmih do desetih urah po zaužitju povzroči enak učinek kot naravni hormon vazopresin. Po zaužitju zdravila pred spanjem, se bo ponoči izločal gostejši urin v manjših količinah. Zjutraj, ko učinek zdravila popusti, bo otrok brez težav izločil zadržano tekočino.
Druga možnost odpravljanja težave je alarm za nočno zbujanje. Senzor v hlačkah zazna, da se je otrok pomočil insproži glasen zvok ali tresenje. Otrok se zbudi, gre na stranišče in mehur do konca izprazni na stranišču. S tem se vzpostavlja živčni nadzor nad občutkom polnega mehurja, zbujanjem in odhodom na stranišče. Ob redni uporabi alarma se otrok začne zbujati vedno prej. Čez čas se zbudi že takoj, ko senzor zazna prvo kapljico. Cilj je dosežen, ko se otrok zbudi, preden se alarm začne oglašati, preden se pomoči.
Ne glede na to, za katero možnost se otrok s starši odloči, je bistvenega pomena njegovo aktivno sodelovanje. S pomočjo svojega zdravnika in ob podpori staršev bo sam poskrbel zase in bo ob uspehu ponosen nase. Po naših izkušnjah je večina otrok po dopolnjenem petem ali šestem letu starosti pripravljena sodelovati. Ob dobrem sodelovanju otroka, ki brez težav upošteva vsa navodila, kmalu dosežemo popolno suhost ponoči. Ukrepe nato priporočamo še nekaj časa, da se težava ne bi spet pojavila.
