Anketa je še razkrila, da ima pet od 1000 ljudi resno duševno bolezen, manj kot pet odstotkov pa "le" osebnostno motnjo. Ustanove za duševno zdravje, ki nad rezultati niso bile presenečene, so dejale, da se več ljudi raje bori proti duševni bolezni po svojih močeh kot pa da bi poiskali strokovno pomoč.
Eden glavnih razlogov za naj bi bila sramotna oznaka, ki ga imajo duševne bolezni v družbi. Sicer se ljudje tega vedno bolj zavedajo, toda še vedno se raje borijo proti bolezni sami in ne poiščejo strokovne pomoči.
Anketa je še razkrila, da za boleznijo trpi 19 odstotkov žensk in le 14 odstotkov moških. Ob bolezni pa se 38 odstotkov moških po pomoč zateče k pijači, enako pa stori 15 odstotkov bolnih žensk.
Srednja leta pa so glede na raziskave najbolj težavno obdobje. Tako se je kar petina moških in četrtina žensk, ki so bili zajeti v anketo, med 45. in 49. letom spoprijelo z duševno boleznijo. Nekaj manj kot 40 odstotkov tistih, ki so trpeli za duševno boleznijo, pa je zaradi tega tudi telesno zbolelo.
