Občina Dravograd je v okviru evropskega tedna mobilnosti v petek odprla 329 metrov dolg odsek kolesarske in pešpoti v naselju Vrata. Izgradnjo odseka, ki leži ob glavni cesti in nad reko Dravo, je skupno stala okoli 350.000 evrov in ga je v celoti financirala občina Dravograd, so STA pojasnili na občini.
V prihodnje bo ta odsek del Dravske kolesarske poti, trenutno pa mu do naslednjega odseka kolesarske poti vzdolž Drave na območju občine Muta manjka okoli 150 metrov, v smeri proti Dravogradu pa okoli 3,5 kilometra.
V minulih letih so sicer koroške občine večino novega kolesarskega omrežja, ki je ponekod urejeno tako, da je namenjeno tudi pešcem in lokalnemu prometu, zgradile s pomočjo evropskih sredstev. Kot je za STA izpostavil Peter Zajc iz Regionalne razvojne agencije (RRA) Koroška, so v obdobju 2007-2013 koroške občine iz Evropskega sklada za regionalni razvoj za ureditev kolesarskih povezav namenile okoli 2,6 milijona evrov. S temi sredstvi so zgradile slabih 30 kilometrov asfaltiranih kolesarskih povezav.
Poleg zgrajenih kolesarskih povezav so na Koroškem tudi takšne, ki potekajo po obstoječih cestah. Da so kolesarske poti pomemben del razvoja turizma na Koroškem, kažejo podatki turističnih delavcev, da turisti ob obisku Koroške v poletnem času največ povprašujejo po pohodniških in kolesarskih poteh. Prav na področju kolesarskih poti pa je za urejevalce prostora, občine in pobudnike razvoja turizma še veliko izzivov.
Kot ugotavljajo na RRA Koroška, so se, razen izjem, kolesarske poti doslej označevale sporadično, nenačrtno in brez modela nadaljnjega vzdrževanja in trženja. Pereč problem po Zajčevih besedah predstavlja zagotavljanje upravljanja s kolesarskimi povezavami, še posebej vzdrževanje signalizacije in ostale opreme na njih.
Izpostavlja tudi, da so številne povezave bile oblikovane brez jasno definirane ciljne skupine uporabnikov, kar se je odražalo tudi v trasi povezav, med katerimi nekatere kljub številnim marketinškim aktivnostim niso doživele uspeha oziroma niso zaživele.
Na RRA ocenjujejo, da so ovire za bolj celovit razvoj kolesarskega omrežja sektorsko načrtovanje in pomanjkanje komunikacije na nacionalni ravni, prav tako razdrobljenost prostorskega načrtovanja med številnimi občinami in nerazumevanje kolesarjenja kot izrazito interdisciplinarne aktivnosti z multiplikativnimi učinki. Po mnenju RRA bi bilo smiselno razmišljanje o prenosu celovitega načrtovanja, vzpostavljanja in promoviranja kolesarskih povezav na regionalno raven.
Zajc ocenjuje, da so na Koroškem najbolj obiskane kolesarska pot po Mislinjski dolini, obstoječa trasa Dravske kolesarske poti in obisk muzejskega rudnika Podzemlje Pece s kolesom.
Pomembnost nadaljnjih prizadevanj za celovit in načrtovan razvoj kolesarske infrastrukture na Koroškem, tudi za gorsko kolesarjenje, potrjujejo usmeritve novega Regionalnega razvojnega programa za Koroško razvojno regijo za obdobje do 2020. A na RRA Koroška glede na že sprejete strateške dokumente na ravni države za novo finančno perspektivo 2014-2020 ocenjujejo, da bo za kolesarsko infrastrukturo na voljo znatno manj sredstev, kot jih je bilo v minuli finančni perspektivi.
