Na inštitutu ugotavljajo, da obremenjenost in stiske otrok in mladostnikov pogosto izvirajo iz negotovega in protislovnega položaja otrok in mladostnikov v naši družbi, podaljševanja in zahtevnosti šolanja, vse večjih družbenih, starševskih in lastnih pričakovanj, nenehne potrebe po dokazovanju in uspehu za vsako ceno.
Jeriček Klanščkova pri tem opozarja na zelo pomembno vlogo družbe, staršev in šole, pa tudi učitelja, ki lahko pomaga učencem prepoznati znake stresa in jih nauči različnih strategij za spoprijemanje z njim.
"Bolj ranljivi so tisti otroci in mladostniki, ki v družini nimajo ustrezne ekonomske, socialne in druge opore in ki imajo težave šoli," je zapisala Jeriček Klančkova.
NIJZ je v letošnjem šolskem letu pripravil sklop izobraževanj o duševnem zdravju za pedagoške delavce, med drugim tudi izobraževanja, ki bodo v maju in juniju 2015 potekala v vseh slovenskih regijah. Ob tej priložnosti so strokovnjaki z inštituta nadgradili priročnik z naslovom Ko učenca strese stres z novimi vsebinami in vajami.
Novost priročnika je poglavje o čuječnosti. Maja Bajt z NIJZ je pojasnila, da gre za življenjski pristop, ki pomeni nepresojajoč, sprejemajoč odnos do lastnega notranjega doživljanja, in predstavlja način za drugačno doživljanje stresorjev in lažje spoprijemanje s težavnimi življenjskimi dogodki.
Čuječnost pomeni vzeti si čas zase, posvetiti se sebi in svojemu doživljanju v sedanjemu trenutku, tukaj in sedaj, iz položaja nepristranskega opazovalca, brez poskusov, da bi svoje doživljanje spremenil, so zapisali na inštitutu in dodali, da pri otrocih in mladostnikih krepijo predvsem posamezne elemente čuječnosti, in sicer čas zase, za umiritev, usmerjanje pozornosti in zavedanje, da vse misli in čustva naposled minejo.
