Šest do osem kozarcev vode na dan naj bi imelo vrsto pozitivnih učinkov: takšna količina vode naj bi krepila koncentracijo, dobro dela polti, preprečevala glavobole in celo zavirala lakoto. Nič nenavadnega torej, da marsikdo brez nje ne zapusti svojega doma.
Ekstremni vnosi vode lahko hitro naredijo konec krhkemu ravnovesju soli v našem telesu.
A kot se izkaže, so nekateri strokovnjaki začeli dvomiti v domnevno dobrodejne učinke, ki naj bi jih imelo pitje znatnih količin vode. Kot pravijo, naj bi priporočen liter in pol do dva litra vode na dan krepko presegala dejanske potrebe naših teles. Nekateri strokovnjaki so celo prepričani, da lahko naša obsedenost s pitjem vode resno ogrozi naše zdravje. Zadnjih nekaj let poročila o odvisnosti od vode niso več nekaj nenavadnega. Tako imenovane akvaholike so premamile obljube o lepši koži, razkisljeno telo in povišana energija, kaj kmalu pa so ugotovili, da ne morejo brez rednih požirkov vode in da postanejo panični, če nimajo stalnega dostopa do nje. Profesor Mark Whiteley, ustanovitelj londonske klinike Whiteley, je eden od tistih poznavalcev, ki ga skrbi prekomerno pitje vode. Meni celo, da prekomerno uživanje vode na daljši rok »ponovno zažene« možgane, tako da ti pričakujejo večjo količino vode. Whiteley je nadalje prepričan, da prekomerno uživanje vode vodi v ekstremne oblike znojenja. To lahko postane celo tako neznosno, da si nekateri ljudje preprosto dajo odstraniti žleze znojnice. Pitje velikih količin vode proti koncu dneva pa lahko vpliva tudi na spanje. Zato priporoča, da dve do tri uri pred spanjem ne uživamo nikakršnih tekočin.
Prekomerno uživanje vode vodi v ekstremne oblike znojenja.
Zastrupitev z vodo
Leta 2008 je Jacqueline Henson umrla zaradi zastrupitve z vodo – štiridesetletna Britanka je namreč v razmaku nekaj ur spila kar štiri litre vode. Nikakor pa ne gre za osamljen primer. Takšni ekstremni vnosi vode lahko kaj hitro naredijo konec krhkemu ravnovesju soli v našem telesu. Ledvice namreč ne morejo dovolj hitro izločiti odvečne tekočine, kri pa se zato razredči, posledična pa upadejo ravni soli. Zaradi tega lahko celice, še posebej tiste v možganih, nabreknejo. To lahko pomeni glavobol, v resnejših primerih pa tudi smrt.
Koliko vode torej potrebujemo?
Najpogosteje zasledimo, da bi morali na dan spiti vsaj dva litra vode. Nekateri celo menijo, da potrebujemo štiri. Po oceni britanskega javnega zdravstva pa odrasle ženske dnevno potrebujejo 1,6 litra tekočine, moški okoli dva. To pomeni vsakršno pijačo, tudi čaj, kavo, sadje in zelenjavo. Voda sicer nima kalorij, a strokovnjaki priporočajo mešanico različnih pijač, denimo mleka in sadnih sokov. Nedavna švedska raziskava je pokazala, da odrasli dnevno potrebujejo 2,5 litra tekočine, od tega je 500 mililitrov odpade na sadje in zelenjavo. Whiteley zato meni, da se je najbolje orientirati po žeji – če ste žejni, pijte. Eden od pokazateljev je tudi urin, ki naj bo nežno slamnate barve.
