Veliko ljudi preživlja vsak dan v strahu, ki se preliva na različne posameznikove življenjske izkušnje. Strah doživljamo vsi, nekateri intenzivneje, drugi manj. Kljub vsemu ni človeka na svetu, ki ga ne bi kdaj obšel strah. Ljudje se na strah različno odzovemo, saj nekateri otrpnejo, drugi ne morejo dihati, misliti. Številni pa se strahu niti ne zavedajo, saj v njem nenehno živijo in ga čutijo kot naravno stanje. Zavedati se moramo, da je strah izjemno močno čustvo, ki blokira, duši, ovira in ustavlja naše energije.
Stres vpliva na debelost
Predvsem pa paralizira bistvo tega, kar smo v resnici – ljubezen. Vsaka naša odločitev prihaja bodisi iz stanja strahu bodisi iz stanja zavesti oziroma ljubezni. Čustva imajo izjemno močen vpliv na naše telo, misli, odločitve, dejanja, odzive in celo življenje. Zdravnik Don Colbert navaja: »Če možgani svet zaznavajo z jezo, depresijo ali strahom, pride to sporočilo do zadnje celice imunskega sistema.« Ko nas je strah ali ko smo v stresu, se v kri sprostita adrenalin in stresni hormon kortizol. Dolgoročno povišana raven adrenalina pa trajno poviša krvni tlak, frekvenco srčnega utripa, upočasni prebavo, poviša raven trigliceridov in pospeši delovanje žleze ščitnice. Kortizol zavira imunski sistem in aktivacijo imunskih celic, v kosteh zmanjšuje količino kalcija, magnezija in kalija, kar zavira nastajanje kostnine. Ob tem se zmanjšuje tudi mišična masa, zavira rast kože in obnavljanje tkiv ter pospešuje proces staranja. Stres vpliva na povečanje telesne teže in maščob, predvsem okoli pasu, stegen in zadnjice. Prav tako pa dolgotrajni stres uničuje možganske celice, slabi spomin in zmožnost učenja. Oseba, ki je daljši čas pretirano zaskrbljena in v strahu, ne more več optimalno in pravilno uporabljati svoje življenjske energije. Doktor Colbert pravi, da strah sproži več kot tisoč štiristo znanih fizičnih in kemičnih stresnih reakcij v telesu in aktivira več kot trideset različnih hormonov in živčnih prenašalcev. Študije so prav tako pokazale, da stresni dogodki puščajo izjemne posledice na našem telesu. Na primer, v krvi vdovcev in vdov so po več kot letu dni po partnerjevi smrti zaznali zmanjšano prisotnost belih krvničk »B« in »T« in manj protiteles. Odkrili so tudi, da se število usodnih srčnih napadov občutno poveča po močnih potresih. Pogled na življenje namreč ustvarja naša prepričanja, splošno počutje, uravnava življenjske procese in kemične reakcije v telesu. S spremenjenimi mislimi, čustvi in prepričanji pa spreminjamo svojo realnost in zdravstveno počutje.
Več v najnovejši številki revije Lepa&Zdrava!
