ABC težav z vidom
Kratkovidnost je nesposobnost izostritve slik oddaljenih predmetov, ki se običajno pojavi v času pubertete, a prej ko se pojavi, večja je verjetnost za hujše težave. Na srečo je večinoma tako, da ko se mladostnikova rast ustavi, se običajno umiri tudi kratkovidnost. Pri močni kratkovidnosti ste lahko zelo ogroženi z resnimi očesnimi boleznimi: odstopom mrežnice ali glavkomom, zato bodite raje reden gost pri oftalmologu.
Daljnovidnost pa vam dela težave, če ne morete izostriti slik bližnjih predmetov. Mladi ljudje z daljnovidnostjo oddaljene predmete vidijo zelo jasno, saj se očesna leča prilagaja in zlahka spreminja, z leti pa postane običajno prizadet tudi vid na daljavo. Daljnovidnost je zelo nevarna, če ima otrok težave le z enim očesom, saj se nezdravljena pogosto razvije v škiljenje. Tudi sicer jo pojdite zdravit čim prej, saj lahko povzroči vrsto drugih preglavic z očmi.
Astigmatizem pa je motnja vida, ki je posledica neravne krivine roženice, prosojne plasti na sprednji strani zrkla. Zato padajo žarki nanjo v različnih smereh in se lomijo pod različnimi koti. Očesna leča žarkov ne more pravilno usmeriti na mrežnico v zadnjem delu očesa, zato vidite megleno. Pogosto se pojavlja skupaj s kratkovidnostjo.
Danes zaradi slabšega vida še zdaleč niste obsojeni na očala, če se vam zdi, da vam ne pristajajo oziroma so nepraktična, niti na nošenje kontaktnih leč, ki terjajo veliko natančnosti pri njihovem shranjevanju, pa tudi nekaj previdnosti pri nošenju. Veliko aktivnih športnikov ne mara nič od naštetega.
Še posebej pogosto se odločajo za laserske posege ljudje z veliko razliko v dioptriji med enim in drugim očesom, saj je korekcija takšnih refrakcijskih napak z očali moteča in neredko tudi vzrok za glavobole.
S kirurškim posegom vam lahko za vselej popravijo obliko roženice in trajno odpravijo najpogostejše motnje vida. Tri glavne operativne tehnike so: laser in situ keratomileuza ali LASIK, laserska subepitelialna keratektomija ali LASEK in fotorefraktivna keratektomija ali PRK. Pri metodi LASIK roženico prerežejo, jo stanjšajo, potem pa odrezani del roženice postavijo nazaj. Metoda LASEK je podobna, le da očesni kirurg ne zareže tako globoko v roženico, pri metodi PRK pa z laserjem samo posnamejo del roženice, da jo preoblikujejo.
Še posebej pogosto se odločajo za laserske posege ljudje z veliko razliko v dioptriji med enim in drugim očesom, saj je korekcija takšnih refrakcijskih napak z očali moteča in neredko tudi vzrok za glavobole.
Preprost poseg
Laserski posegi na očeh so povsem neboleči, opravijo jih v lokalni anesteziji. Očesno roženico pred posegom ohromijo s kapljicami, po operaciji pa se lahko pojavi pri metodah povrhnjega glajenja roženice nelagodje ali draženje očesa, ki ga oftalmolog prepreči s kapljicami ali tabletami proti bolečinam. V ambulanti ostanete običajno le dve uri. Večina pacientov dobro vidi v treh do štirih dneh po operaciji, dokončno pa se vid izostri v treh mesecih po posegu.
Spet oster vid
Začetki laserskih refraktivnih posegov segajo v drugo polovico osemdesetih let prejšnjega stoletja. Od tedaj do danes je bilo z eno izmed laserskih metod zdravljenih že več kot 50 milijonov ljudi, prav vse dosedanje raziskave pa kažejo, da so tovrstne metode varne in da v 98 odstotkih zagotavljajo vseživljenjsko izboljšanje vidne ostrine. Edini slabi strani operacije sta, da še 14 dni po njej ni priporočljivo uporabljati ličil okoli oči in da ne smete voziti avta, dokler se vam vid povsem ne izostri.
Laserski posegi niso prava rešitev le pri resnih boleznih oči, če vaša dioptrija stalno niha in pri avtoimunskih boleznih. Spodnja starostna meja za poseg je v večini operacijskih centrov 21 let, zgornje pa ni.
Vsako oko kajpak ni primerno za lasersko odpravo očesne dioptrije. Najpogostejša razloga za to sta previsoka dioptrija ali pretanka roženica. V teh primerih lahko dioptrijo očesni kirurg odpravi z vstavitvijo znotrajočesne leče. Vstavi jo skozi droben rez v sprednjem delu očesa, pred naravno očesno lečo. Metoda velja za podobno uspešno in zanesljivo kot laserske operacije očesne dioptrije, so pa ti posegi manj razširjeni in zato tudi manj poznani.
Laserski posegi niso prava rešitev le pri resnih boleznih oči, če vaša dioptrija stalno niha in pri avtoimunskih boleznih. Spodnja starostna meja za poseg je v večini operacijskih centrov 21 let, zgornje pa ni.
Kako pogosto k očesnemu specialistu?
Po 40. letu pojdite na pregled k oftalmologu na vsaki dve do tri leta, po 60. pa vsako leto. Tako boste, poleg naglega poslabšanja vida, lahko preprečili tudi eno najbolj zahrbtnih bolezni na očeh, glavkom, ki se ne kaže niti z bolečino niti s slabšim vidim, nezdravljen pa povzroči nenadno slepoto. Pri oftalmologu naj vam v ta namen vedno izmerijo tudi očesni tlak!
