Med dodatki so našli vse od sladkorja, aksorbinske kisline do natrijevega acetata. Skupna ocena (označevanje, kemične lastnosti in ocena senzoričnih lastnosti) je bila za večino izdelkov le povprečna.
V Zvezi potrošnikov Slovenije izpostavljajo, da pri kupovanju mletega mesa ni dovolj, da potrošnik kupuje zgolj na podlagi glavne predstavitve izdelka in njegovega videza, ampak mora prebrati tudi njegove sestavine in se tako prepričati, ali je mleto meso res samo mleto meso, ali pa vsebuje dodatne sestavine, in je torej presna mesnina.
Mleto meso je v uredbi opredeljeno kot izkoščičeno meso, ki je bilo sesekljano na koščke in vsebuje manj kot odstotek soli. "Mletemu mesu je torej dovoljeno dodati le nekaj soli. Le takšni izdelki so lahko označeni kot mleto (mešano) meso, pri čemer potrošnik točno ve, kaj je kupil," izpostavlja vodja področja prehrane pri ZPS Tanja Pajk Žontar.
Izpostavila je, da če proizvajalec mletemu mesu doda še druge sestavine, mora tak izdelek v skladu s pravilnikom o kakovosti mesnih izdelkov obvezno označiti kot presno mesnino in s tem potrošnika seznaniti, da ni kupil navadnega mletega mesa ampak mleto meso z dodatki.
Na mletem mešanem mesu mora biti obvezno označeno poreklo govejega mesa, poreklo prašičjega mesa pa mora biti označeno le na izdelkih slovenskih proizvajalcev, saj ima glede tega Slovenija svoj nacionalni pravilnik. Porekla pa ni treba označiti na presnih mesninah.
Na predpakiranem mletem mesu mora biti tudi jasno in nedvoumno navedena kakovostna kategorija mesa oziroma ime kosa mesa, iz katerega je narejeno, ob tem pa mora biti naveden delež posamezne vrste mesa v odstotkih.
Razpon cen letošnjih vzorcev predpakiranega mešanega mletega mesa je bil od 3,89 do 6,40 evra za kilogram. Cenovno ugodnejši izdelki so v povprečju dobili nekoliko slabše senzorične ocene.
