Poletje je že po svoji naravi čas dobre volje, veselja in veselih dni. To je obdobje, ko moramo posebno pozornost nameniti prav krepitvi srca in ga zaščititi, da bo lahko dobro delovalo in oskrbovalo vse naše organe s krvjo. In prav kri je tista, ki ji moramo nameniti posebno pozornost. Zaradi neprimerne prehrane in pitja premrzle vode se začne naša kri gostiti. Bolj ko je kri gosta in viskozna, večje težave ima pri črpanju in prenašanju krvi srce, ki je mišica in se zato ob črpanju goste krvi bolj utrudi in še bolj segreva (pregreva!). Na dolgi rok to lahko privede do velikih težav, med drugim tudi do infarkta.
Zakaj ne smemo piti mrzle vode in jesti mrzle hrane
Ko uživamo mrzlo hrano, ta pride v naš želodec, ki jo mora nato šele segreti na temperaturo med 37 in 42 stopinjami Celzija, da se aktivirajo presnovni procesi in razgradnja hrane z encimi, ki delujejo na teh temperaturah. Ko telo mrzlo hrano in pijačo segreva, porablja dodatno energijo in se tako še dodatno segreva, zato lahko to povzroči pregrevanje telesa. V tem začaranem krogu nato ljudje običajno posežejo po še več mrzle pijače, da bi se navidezno ohladili. Mrzlo vodo telo tudi ne absorbira dobro – ker je premrzla, jo kot višek večino izloči iz telesa, kar opazimo po tem, da jo veliko odvajamo. Če pijemo toplo vodo, je absorpcija zelo dobra in posledično tudi odvajamo manj vode.
Presežek toplote v trebušni votlini
Tisti, ki mu je poleti vedno vroče, prevroče, zato išče mrzle pijače in se težko odžeja, kar pa že nakazuje na toksično pregretost želodca, ki je posledica uživanja neprimerne hrane in pijače. Takšne osebe, ki se poleti ne morejo odžejati, morajo še bolj poskrbeti za to, da umirijo pregretost telesa, saj je pri njih tudi absorpcija vode v telo minimalna. Zaradi pregretosti trebušne votline se namreč voda slabše absorbira – zaužita voda namreč takrat le gasi presežek toplote v želodcu in do črevesja, kjer sicer poteka absorpcija večine vode, niti ne pride (kot bi dajali vodo na žerjavico v želodcu, zato ta do črevesja niti ne pride oziroma pride v minimalni količini).
Nad poletno vročino s hrano
Hrana, ki nas poleti hladi, je skoraj vsa po vrsti vodena. Toda voda sama po sebi še ne zagotavlja hlajenja; to je skupni učinek vseh sestavin. Voda, ki jo pijemo, in voda, ki je v hladilni hrani, učinkujeta različno; slednja ima večjo hladilno moč. Med svežim, presnim sadjem, ki je izrazito hladilne narave, so prvakinje lubenice in melone. Podobno ohladijo banane, vsi citrusi in tropsko sadje. Lahko pa si namesto tega privoščimo dobro domače grozdje. Od zelenjave nas najbolj ohladijo kumare in drugi zelenjavni plodovi, vse vrste listnate zelenjave (izjema je pekoča zelenjava) in solat, pripravljenih z njimi. Tudi kislo mleko, jogurt in kefir prijetno hladijo. Od pijač nas najbolj osvežijo sveže stisnjeni sadni in zelenjavni sokovi, zlasti sok stebelne zelene, takoj za njim pa zeliščni in zeleni čaj.
