Čeprav izraz živčni zlom v strokovni literaturi ne obstaja, pa vendarle obstaja stanje, ki ga s tem poimenujemo. Gre za stanje psihične in čustvene preobremenjenosti, zaradi katere ne moremo več normalno delovati in imamo občutek, da se bomo vsak čas sesuli. Zlomili. Zato temu tudi pravimo živčni zlom. Stresorji, ki nas spravljajo na rob živčnega zloma, so lahko različni. Vse od gmotnih težav do žalovanja, težav v odnosih ali splošne preobremenjenosti. In čeprav se naša telesa na stres (ali celo različne oblike stresa) različno odzivajo, obstaja nekaj značilnih znakov živčnega zloma, ki vam lahko pravi čas sporočijo, da ste na robu in da je čas, da se s stresom spoprimete.
Znaki tesnobnosti in depresije
Tesnobnost in depresija sta med najpogostejšimi znaki stresne preobremenjenosti. Kadar smo pod nenehnim stresom, sčasoma naše tehnike shajanja s tem stresom postanejo preobremenjene, kar pomeni, da postanemo navidezno čustveno nestabilni. Kadar smo na robu živčnega zloma, smo pogosto jokavi. Pojavljajo se epizode nenadnega, nepojasnjenega in neobvladljivega joka. Pogosto se pojavijo tudi motnje samozavesti in občutki krivde. Vsa ta negativna čustva spremljajo občutke tesnobnosti in depresije.
Spremembe apetita
Zlasti pri ženskah se stresna preobremenjenost odraža tudi na prehrani. Pod stresom se namreč precej spremeni naš apetit, posledično tudi naš vzorec prehranjevanja. Nekateri pod stresom izgubijo apetit in nimajo volje do hrane, spet drugi se pod stresom začnejo prenajedati. Ne glede na to, kako se vaše telo odzove, ko ste pod stresom, je jasno, da drastične spremembe apetita in prehranjevalnih navad sporočajo, da ste na robu živčnega zloma.
Telesna bolečina
Poleg občutka otrdelih mišic nas pod stresom rade spremljajo tudi druge bolečine, kot je denimo glavobol ali bolečine v želodcu. Pri nekaterih ljudeh se pojavijo tudi prebavne težave, driska ali zaprtje. Da je stres močno povezan s prebavo, ni nobena skrivnost, zato lahko nenadne prebavne težave, ki nimajo drugega pojasnila, brez težav povežemo s stresom.
Upad libida
Psihična in čustvena preobremenjenost, ki prej ali slej vodita v živčni zlom, močno izčrpata telo, kar se kaže tudi pri spancu. V boju s stresno preobremenjenostjo se telo lahko zateče k spancu. Mnogi se s stresom spopadajo s čezmernim spanjem, saj to postane neke vrste beg pred stresom. Spet drugi pod stresom doživljajo nespečnost, ker njihovi možgani zaradi preobremenjenosti nenehno delujejo. Kakršnekoli spremembe normalnega in ustaljenega spalnega ritma so torej znak, da smo preobremenjeni in da potrebujemo čas zase in za pomiritev. Motnje spanja (tako premalo kot preveč spanja) povzročijo utrujenost, utrujenost pa lahko povzroči še dodatne motnje spanca. Utrujenost se torej močno povezuje s stresom, pa ne samo psihična utrujenost, govorimo tudi o občutku zatrdelih in bolečih mišic ter sklepov. Telesne aktivnosti, ki smo jih prej opravljali z lahkoto, postanejo veliko bolj izčrpavajoče, stvari, ki so nas prej veselile, so zdaj nadloga. Tudi spolnost, zato je jasen znak preobremenjenosti tudi izguba libida.
Težave z zbranostjo
Kognitivni simptomi so od vseh verjetno še najbolj skrb vzbujajoči, a so pogosto zvest sopotnik stresne preobremenjenosti. Težave z zbranostjo, nezmožnost jasnega razmišljanja, težave s spominom, tudi nezmožnost sprejemanja odločitev, neodločnost, zmedenost, neorientiranost … so kognitivni simptomi, ki kažejo, da ste na poti do živčnega zloma.
Oteženo dihanje
Pri vseh omenjenih znakih stresne preobremenjenosti pa ne smemo pozabiti na najbolj značilen znak preobremenjenosti, ki spremlja tudi tesnobnost in napade panike – bolečine v prsih in plitvo hitro dihanje. Ker takšno dihanje še stopnjuje stres, je najprej pomembno, da ga pravočasno umirimo, pozneje pa je seveda pomembno najti pravi vzrok za stres in ga odpraviti.
