Vsak obrok mora sestavljati nekaj živalskih beljakovin ali različnega mesa živali, ki so se pasle, oziroma rastlinskih beljakovin (ajde, prosa, ječmena, pire ali drugega žita). Idealna hrana je denimo enolončnica, v kateri je čim več različnih lokalno pridelanih sezonskih živil, poleg beljakovin pa vsebuje še vitamine, minerale, vlaknine, ogljikove hidrate in nekaj maščob. Za tiste, ki imajo premalo mišične mase, se sicer priporoča večja količina beljakovin, za ljudi s slabim spancem pa večja količina ogljikovih hidratov.
Kaj pa maščobe
Problem sodobne prehrane so predvsem maščobe, in posledično se jim mnogi na splošno izogibajo, kar tudi ni dobro. Priporoča se uporaba dobrih hladno stisnjenih olj – za solatne prelive ričkovo ali totrovo olje; orehovo in lešnikovo, gorčično, oljčno in bučno pa v kombinacijah z olji z maščobami omega 3 ali ribami, ki vsebujejo omega 3.
Pomembna je prebava
Da lahko naše telo porabilo hranila, moramo hrano dobro prebaviti in presnoviti. Prebava je mehansko-kemično razbijanje hrane na manjše delce, da jo nato lažje kemično razgradimo. V fazi presnove telo iz posameznih snovi sestavi novo kombinacijo, ki je človekovemu telesu lastna. Eden največjih prebavnih problemov ljudi v zreli dobi je preveč ali premalo želodčne kisline, kar nadzorujejo ter urejajo hormoni in živci. Po 35. letu ima večina ljudi premalo želodčne kisline, zato se beljakovine ne morejo povsem razgraditi do aminokislin. Poslabša se absorpcija vitaminov B12 in folne kisline, kalcija ter drugih rudnin. Neprebavljene snovi začnejo v črevesju gniti ali vreti in tako počasi zastrupljamo samega sebe.
Kaj je dobro uživati
Želodčno kislino spodbujajo rdeča pesa, avokado, zelena zelenjava, jetra, jajčni rumenjak, koprc, olive, kivi, banane, tofu, peteršilj, ajda, ananas, brusnice in brusnična marmelada, od začimb pa brinove jagode, žajbelj, lovor, bazilika, muškatni oreh, rožmarin, cimet, ingver, nageljnove žbice, janež, origano, pehtran, majaron, koriander, šetraj in vanilja. Pitje vode med jedjo ni priporočljivo, kozarec vina pa je – nasprotno – priporočljiv. Prav tako bi bilo dobro sadje uživati vsaj pol ure pred glavnim obrokom oziroma tri ure po njem.
Kaj, ko nastopijo težave?
Preveč kisline je v zreli dobi redkejši pojav. Pretirano izločanje sprožijo neustrezna oziroma pomanjkljiva prehrana, alkohol, kajenje, bakterija helicobacter pylori in vsakodnevni stres, zavrta čustva … Tedaj telo prek živčnega sistema dobi ukaz, naj proizvede več hormonov za obvladovanje stresa, in nenadoma je želodčne kisline preveč, še zlasti če prizadeti ni zaužil dovolj beljakovin, da bi jih želodec predelal. Posledica je razjeda želodčne sluznice ali sluznice požiralnika in dvanajstnika.
Znamenja, da imamo preveč želodčne kisline, so nenehne bolečine v želodcu (oziroma vsaj od pet do šest ur), tudi ponoči, in še večje težave ob živčni napetosti. Hitra pomoč ob tem je velik kozarec mleka; ta sicer ne zdravi, temveč trenutno olajša težave. V pomoč so tudi ovseni kosmiči, presni zeljni, krompirjev ali korenčkov sok ter ribezov in borovničev sok. Pred preveliko količino želodčne kisline sluznico ščitijo dobra olja – med drugim olje pšeničnih kalčkov in ričkovo olje –, bogata z vsemi frakcijami vitamina E.
