Če pogledamo zgodovino termovke, ugotovimo, da je na svetu prisotna vsaj 118 let. Leta 1892 jo je izumil škotski kemik in fizik James Dewar ter jo na prodajne police poslal šele leta 1904. Na začetku so jo prodajali kot steklenico za ohranjanje tople pijače, nato pa so jo leta 1924 ovili v dodaten sloj stekla, ki zagotavlja, da je tekočina znotraj termovke ostala topla dlje časa. Vse do leta 1957 so termovke uporabljali predvsem v znanstvene in medicinske namene ter v nekaterih industrijskih panogah, kar je v veliko primerih še vedno njena funkcija.
Termovka kot darilo
V mesecu obdarovanj bo takšnega darila skoraj vsakdo vesel. V hladnih mesecih bo termovka odlično darilo za vse, ki jih rado zebe in se radi razvajajo s toplim napitkom, ki je vedno pri roki. S seboj jo lahko vzamete v hribe, v službo, na smučanje ali jadranje, termovka bo zmeraj še kako prav prišla. Koristna je tudi v času prehladov in gripe, saj bo tako topel čaj vedno v bližini. Nič manj pa ni termovka dobrodošla v poletnih mesecih, saj bodo ljubitelji kave tega darila veseli prav v vseh letnih časih. Ne pozabimo pa omeniti, da je termovka primerna tudi za hranjenje hladnih pijač. Te bodo tako ostale primerno hladne ves dan.
Koliko za termovko odšteti
Termovke najdemo v cenovnem razponu od 8,50 evra do 53 evrov. Kot sporočajo uporabniki in tisti, ki termovke testirajo, se je na testih najbolje odrezala najdražja. Ocena je bila sestavljena iz rezultatov, ki jih dosegajo termovke, ko so polne in ko so napolnjene le do polovice. Kot poudarjajo, so po šestih urah pri večini namerili vsaj 80 stopinj Celzija, po 12 urah pa se med njimi že kažejo razlike. Do polovice napolnjene termovke slabše zadržujejo toploto, saj je v povprečju temperatura tekočin za od 12 do 15 stopinj Celzija nižja od tistih, ki jih dosegajo polne.
