Tehnološki napredek se odraža tudi na fotografijah, ki jih objavlja ameriška vesoljska agencija Nasa. Te niso le prijetne za oko, ampak tudi spreminjajo način, na katerega znanstveniki razmišljajo o vesolju. Tako rekoč zlahka lahko vidimo drobir supernov, svetleče galaksije in podrobnosti našega Osončja.
Merkur je precej veličasten
Planet, ki je najbližje Soncu in ki se ponaša z največjim številom kraterjev, ni deležen pozornosti, ki mu gre. Eden od petih planetov, vidnih s prostim očesom, je stoletja navdihoval astronome, zahvaljujoč novi tehnologiji pa je precej bolj prelesten, kot smo si mislili. Njegove kemične, mineralne in fizične prvine so vidne že na njegovem površju – rjavkasta je lava, modra minerali.
Tri tisoč zvezd in zvezni prah
Tam zunaj je na milijarde zvezd. Večine jih ne bomo nikdar ugledali, a zahvaljujoč vesoljskemu teleskopu James Webb, lahko proučujemo roje. Z infrardečo svetlobo je namreč mogoče videti, kaj je za plinom in zvezdnim prahom – tako so znanstveniki odkrili skupino, znano kot Westerlund 2, ki vsebuje nekaj najsvetlejših, najbolj vročih in največjih zvezd naše galaksije.
Tornadi na Jupitrovem severnem tečaju
Sonda Juno je zaslužna za infrardečo fotografijo dogajanja na največjem planetu v našem Osončju – velikanski tornado, ki ga obkroža osem drugih tornadov. Spiralni vetrovi lahko dosežejo hitrosti okoli 360 kilometrov na uro.
Žgoče površje Venere
Na površju drugega kamna od Sonca je peklensko vroče – živo srebro bi se tam povzpelo do 450 stopinj Celzija. A to še ni vse. Pritisk tam je 92-krat večji kot pa na Zemlju. Svinec bi torej na Veneri bil tekočina, še tako čvrsta podmornica pa zverižena razbitina.
Ostanek supernove
Vsake toliko se zgodi, da zvezda eksplodira in umre. Tak ostanek je Nasa odkrila v naši galaksiji; poimenovan SN 1006 je verjetno bil najsvetlejša eksplozija v človeški zgodovini – supernova je nočno nebo razsvetlila leta 1006, dogodek pa so zabeležili po celem svetu.
Stephanov kvintet
Vidni skupek petih galaksij, od katerih jih štiri tvori prvo odkrito strnjeno galaktično skupino. Od nas so oddaljene 290 milijonov svetlobnih let, kar je relativno blizu. Fotografija kvinteta je največja, ki jo je do zdaj naredil vesoljski teleskop James Webb. Pokriva približno petino premera Lune v resničnem življenju. Fotografija vsebuje več kot 150 milijonov pikslov in sestoji iz približno 1000 ločenih slik.
Jupiter, ne Van Gogh
Stare fotografije Jupitru delajo krivice. Popravila jih je sonda Juno, ki se je vrnila z več kot tremi terabiti podatkov. Podrobnost je osupljiva – spominja na dela impresionistov.
Kozmične pečine
Te nudijo odgovor na vprašanje, kako se rojevajo zvezde. To območje nastajanja zvezd se nahaja v meglici Carina. Njena lepota je običajno neulovljiva in človeškemu očesu nevidna. A s pomočjo tehnologije lahko občudujemo velikanske plinaste votline z zvezdnimi vetrovi in vročimi, mladimi zvezdami.
Površje Marsa
Mars je za nas kraj, kjer kraljuje rdeči prah. To morda drži, a drobnogled razkrije precej bolj razgibano stanje. Dober primer so sloji kamnin: valujoči robovi so posledica ledenih ploskev na južnem tečaju. Podobnemu fenomenu so bili izpostavljeni tudi drugi predeli Marsa.
Tudi Jupiter ima severni sij
Znanstveniki so si dolgo belili glave z intenzivnimi Jupitrovimi siji. Njegovo magnetno polje je 20.000-krat močnejše od našega, rentgenski izbruhi pa izvirajo iz vibracij njegovih silnic. Ioni trčijo v ozračje in sproščajo energijo v obliki rentgenskih žarkov. Ko se vmešajo sončni žarki, smo priča izjemnemu plesu svetlobe.
Naša črna luknja
Čeprav je ne moremo videti, je v osrčju Rimske ceste črna luknja. Lahko pa vidimo nekaj, kar jo obkroža: vrtinec vročega plina. Večvalovni kompozit razkrije celotno zgodbo: rumena so »vališča« zvezd, rumen je segreti plin. Rdeče so zvezde in oblaki plina. Moder in vijoličen je peklensko vroči plin – vse to se svetlobna leta stran vrtinči iz globin črne luknje.
Sončni izbruhi
Izbruhi so rutinski dogodek – gre za močan izbruh sevanja, ko se sprosti magnetna energija. Izbruhi so največji eksplozivni dogodek v Osončju. Trajajo lahko od nekaj minut pa do več ur.
