Geograf in speleolog Jamarskega društva Underground iz Umaga Andrea Deklić je nedavno odkril prvo najdišče dinozavrovih stopinj na vzhodni obali Istre.
"Najdišče je bilo odkrito spomladi letos, ko sem se z ženo in kolegom sprehajal po zahodni obali Raškega zaliva med najdiščem Sveti Mikula in zalivom Kalavojna. Na neki točki sem v daljavi zagledal površino z veliko lukenj, ki se pravilno sledijo v vrsti," je za Glas Istre povedal Deklić. "V istem trenutku sem pomislil, da gre za možne fosilizirane sledi dinozavrovih stopal in se spustil na lokacijo, kjer sem imel kaj videti. Površje z več kot 200 krožno-elipsastimi sledmi, razporejenimi v več vrstah," je povedal.
Deklić je najdbo takoj fotodokumentiral in fotografije poslal na Geološkegi oddelka zagrebške univerze. Ob prvem naslednjem prihodu v Istro je tamkajšnji strokovnjak obiskal najdišče in ugotovil, da gre za sledi dinozavrov sauropodov, štirinožnih rastlinojedcev. Da pa bi s 100-odstotno gotovostjo potrdili, da gre za sledi dinozavrov, je bilo treba vzorce kamnin analizirati v laboratoriju. "Ko so prispeli prvi rezultati laboratorijskih analiz zbranih vzorcev, je bilo potrjeno, da gre za kamnine, ki so nastale v dobi, ko so po Zemlji hodili dinozavri, natančneje v zgornji kredi, ki je stara okoli 90 milijonov let," je dejal Deklić.
Istra najbogatejša s fosiliziranimi ostanki dinozavrov
"Istrski polotok je s fosiliziranimi ostanki dinozavrov najbogatejše območje na Hrvaškem. Od 24 uradnih najdišč na Hrvaškem jih je 21 v Istrski županiji, med katerimi sta najbolj znana tista na Brionih in Kamenjaku," je dejal. Večina najdišč se nahaja na sami obali in je pod neposrednim vplivom procesov - morja, valov in morskih sprememb, ki zanesljivo in počasi slabšajo ohranjenost samih najdišč in fosilnih ostankov na njih. Vendar stroka trdi, da so največja grožnja še vedno človekove dejavnosti, predvsem turizem. "Zaradi turizma se predvsem v Istri spreminjajo konfiguracije obale z nasipanjem in betoniranjem, kar poleg uničevanja geodiverzitete uničuje tudi biodiverziteto obalnega območja, kar dolgoročno ni dobro za okolje. Ko je geodediščina enkrat uničena, je nepovratno izgubljena," poudarja Deklić.
Kakšna je bila Istra pred 90 milijoni let? Kot Bahami!
"Pomen tovrstnih najdišč je predvsem znanstvene in izobraževalne narave, saj so takšni pojavi izjemno redki in nam govorijo o geološki preteklosti naših območij. Ko so te sledi nastale, je bilo območje istrskega polotoka precej južneje kot danes, povezovala z današnjim Apeninskim polotokom in predstavljala vez med nekdanjim kopnim današnje afriške in evropske celine," je pojasnil. "Po drugi strani pa je bil videz okolja podoben današnjim Bahamom, natančneje torej veliko toplejše podnebje, številni otoki in obalne lagune ter bogata in gosta vegetacija. V svetu so takšna območja pogosto strogo varovana in valorizirana kot geoturistična in geoizobraževalna destinacija," je dodal.
