A če so ti res kdaj obstajali, so morda tako zelo predrugačili atmosfero rdečega planeta, da je sledila ledena doba in jim naredila konec, ugotavljajo raziskovalci z Univerze v Parizu.
Nič kaj obetaven izid. A, kot so izpostavili omenjeni raziskovalci, stimulativen, saj terja novo ovrednotenje interakcije med biosfero in njenim planetom. Do svojih ugotovitev v zvezi z gostoljubnostjo marsovske skorje izpred štirih milijard let so se dokopali z modeli podnebja in površja. Takrat naj bi rdeči planet bil bogat z vodo in kot tak veliko bolj gostoljuben, kot pa je te dni.
Manj vodika
A za kakšne mikrobe je šlo?
Najverjetneje take, ki so požirali vodik in proizvajali metan ter gomazeli tik pod površjem, ki jih je ščitilo pred sevanjem. Podobno torej kot nekoč na Zemlji. A toplo podnebje je bilo ogroženo zaradi količine vodika, izsesanega iz tanke, z ogljikovim dioksidom bogate atmosfere. Ko so temperature padle 200 stopinj Celzija pod ledišče, se je organizmom slabo pisalo. Na Zemlji pa je bilo drugače, saj je tam v atmosferi prevladoval ravno vodik, ti mikrobi pa so morda tako pomagali vzdrževati bolj znosne razmere.
