Verjetno je tudi vam škoda hrane, ki je začela plesneti, in imate občutek, da ste premalo odgovorni pri načrtovanju porabe oziroma shranjevanju živil. A k sreči ni treba takoj zavreči vsakega živila, ki ga je napadla plesen.
Plesni je namreč več vrst in niso vse nevarne oziroma strupene. Plesnenje najpogosteje povzročijo mikrobi Aspergillus in Penicillium ter Botrytis, ki jih prepoznamo po značilni beli plesni na sadju. Plesni, ki se pojavijo na kruhu, mesu ali predelanih salamah, so običajno precej nevarnejše. Nekatere celo kot stranski produkt proizvajajo mikotoksine, med katerimi je najnevarnejši aflatoksin, ki naj bi povzročal raka. In zelo pomembno je vedeti, da če odrežemo vidni del plesni, preostali del živila morda še vedno ni užiten. Plesen se namreč razmnožuje precej koreninasto in globlje; tu velja prispodoba ledene gore, ki je zgolj tretjina moli iz morja, medtem ko je njena prava razsežnost pod gladino. Zato je naš prvotni odziv, da bi plesnivo hrano v celoti zavrgli, načeloma upravičen. Pa vendar je določena živila varno uživati tudi po tem, ko jih je »oplazila« plesen.
Zelje, hruške, paradižnik …
Nekatere vrste sadja in zelenjave lahko varno uživamo, tudi če smo na njih opazili majhne kolobarje plesni. To so denimo zelje, repa, paprika, paradižnik in korenje, med sadjem pa določene vrste hrušk, breskev, sliv, malin in borovnic. Le odrežite stran plesnivi del. Znano je namreč, da se plesen na tem sadju in zelenjavi ne razvija tako hitro kot pri drugih živilih in prehranskih izdelkih.
Suhomesnati izdelki
Tudi nekatere vrste suhomesnatih izdelkov niso nevarne, če na njih opazimo plesen. Pravzaprav nekateri izdelki celo vsebujejo plesni. Takšna je denimo suha bela madžarska salama, pogosto je plesen prisotna pri zelo zorjenih mesninah, opazimo jo tudi pri divjačinskih proizvodih in skoraj vedno pri savinjskem želodcu.
