Odpadne snovi se pojavljajo v različnih oblikah. V razvitem svetu se zaradi neprimerne prehrane in stresnega življenja oblaganje žil z odpadki začne že kmalu po puberteti. Za zelo nevarne sodobne odplake veljajo tudi pesek v revmatskih sklepih, kamenčki v mehurju, ledvicah, žolčniku, črevesju in med zobmi (zobni kamen), enako velja za maščobne obloge v jetrih in okoli srca ter načeloma za vso odvečno telesno težo. Vse obloge zelo otežujejo življenje in resno ogrožajo zdravje, na srečo pa jih lahko s postenjem, vsaj dvakrat na leto, zmanjšamo.
Kdaj je pravi čas za postenje?
Številni se za postenje odločijo poleti, saj je poletje čas dopustov in za mnoge tudi čas, ki si ga lahko privoščijo zase. A poletje zaradi ekstremnih temperatur ni ravno pravi čas za postenje. Pomlad in jesen sta najboljši obdobji za poglobljen postni čas, kajti pomlad je čas razcveta, postenje na pragu zime, najbolje novembra, pa pomeni vstop vanjo z manj balasta, zaradi česar preživimo zimo bolj zdravo. Za začetek kure je najprimernejši dopust, ker potrebujemo čas zase in postanemo občutljivejši. Komur pa gre predvsem za telo, lahko izvaja post tudi med delom, vendar strokovnjaki svetujejo, naj bo začetek posta v petek zvečer. Kdor se bo postil doma, in ne v vodeni skupini, mora poskrbeti za možnost umika, da bo lahko zadovoljil naravno potrebo po miru, ki spremlja post. K postu se prilegajo vrtna dela, pospravljanje, čiščenje, če le niso fizično prenaporna. Ni pa post primeren za ljudi na odgovornih delovnih mestih, za šoferje ali upravljavce strojev, kajti obdobja brez hrane podaljšajo reakcijski čas telesa.
Koliko časa naj traja post?
Post, krajši od sedmih dni, ni smiseln, kajti že začetna preusmeritev organizma traja tri dni. Prav tako nima smisla začeti kar šesttedenski post. Za začetnike je priporočljivo od šestdnevno do 14-dnevno postenje, pozneje, seveda ob primernih zalogah telesa, ga lahko podaljšamo na štiri tedne. Krajši, enodnevni posti so primerni le, če se je organizem naučil hitro preusmeriti, sicer pa gre le za lačne dneve, ki morda koristijo telesu oziroma kakšnemu gramu manj, duši pa gotovo ne.
Vrste posta
Pravi post je šele splošno odpovedovanje vsem živilom v pravem pomenu besede, vendar so prehodi na post lahko tekoči. Se pravi, da je uvod v postenje lahko zelenjavna juha oziroma sadni ali zelenjavni sokovi, ki si jih smemo privoščiti tudi med strogim postom. Priljubljeno je postenje s sveže iztisnjenimi sokovi, pri čemer je treba paziti, da niso pregosti in presladki. Z bananinim sokom se hitro prehranimo, zato je treba sokove redčiti z vodo in čajem, tako da dobimo tudi dovolj tekočine. Delni post lahko delamo tudi z zelenjavo, odličen »prehod« pa je še postenje s krompirjem, v kakršnikoli obliki in količini, če le ne dodajamo maščob in soli ali mleka. Tudi kakšen dodan košček druge zelenjave ne izniči posta.
Čiščenje črevesja je nujno
Pravzaprav je čiščenje črevesja med postom tako nujno kot pitje in ga lahko izpustimo le tiste dni, ko gremo sami na veliko potrebo. Osebe, ki se večkrat postijo, imajo zelo urejeno prebavo, pri njih se pojavijo celo driske in v tem primeru klistir ni potreben, sicer pa bi ga morali delati vsaj vsak drugi dan in ga ne glede na dolžino postenja opravljati vse do konca posta. Pripomočke zanj lahko kupimo v lekarnah, prek spleta in v specializiranih trgovinah, kjer bomo dobili tudi napotke za uporabo.
