Hrvaški mediji poročajo o visokih temperaturah morja, ki so po besedah Petra Kružića z zagrebškega oddelka za biologijo predvsem posledica visokih temperatur v juniju in nedavnega vročinskega vala. Tako so letos že v začetku julija v površinskih vodah Jadrana namerili temperature nad 25 stopinj v priobalnem pasu in 23 stopinj na odprtem morju. Tako hitra otoplitev morja je povzročila cvetenje morja in prihod nekaterih tropskih vrst rib, ki so sicer že dalj časa prisotne v Jadranu, vendar v zadnjem času vse pogosteje prihajajo v ta del morja. Nekatere med njimi so neškodljive, druge pa so lahko nevarne za človeka; hrvaški morski biolog med njimi izpostavi ribo fugu, ki velja za strupeno, in ribo plamenko, ki ima ostre strupene bodice, z njimi pa prihajajo tudi tropske alge, polži, meduze in morski psi.
Kako pa v našem delu morja, na severu Jadrana?
Za odgovor smo prosili strokovnjake - raziskovalce z Morske biološke postaje Piran (MBP) Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB), ki so nam o segrevanju morja najprej povedali: »Višje temperature se pojavljajo že zadnjih dvajset let, zato bi do prihoda »nevarnih« organizmov lahko prišlo že kadarkoli prej.« Katere od teh ’ nevarnih’ organizmov, o katerih je govoril hrvaški morski biolog, pa so že opazili pri nas, če sploh katere? »Če ste imeli v mislih z besedo nevaren organizme, ki so strupeni, potem lahko v take prištevamo napihovalko vrste Lagocephalus sceleratus in plamenko Pterois miles. Prva je bila večkrat najdena v južnem Jadranu in posamič v srednjem Jadranu, plamenka pa doslej že v dveh primerih v skrajnem južnem Jadranu. Nevarni bi človeku bili, če bi jih pojedel. Plamenka pa ima strupene trne, zato bi lahko prišlo do vboda, če bi jo nadlegovali. Plamenka, sicer druga vrsta Pterois volitans je povzročila probleme v domorodni biodiverziteti (predvsem favni) v okolju Karibskega morja in okolice. Z velikimi napori jo poskušajo izkoreniniti, vendar za zdaj brez uspeha,« so pojasnili naši strokovnjaki in dodali: »Napihovalko vrste Sphoeroides cutaneus smo v slovenskem morju potrdili v enem samem primeru že leta 2012.«
Invazivne vrste – katere so?
Plamenka
»Če bi moral izbrati, katera invazivna vrsta v Jadranu bi utegnila povzročiti največ težav, bi izpostavil ribo plamenko. Njene bodice so strupene, je zelo agresivna vrsta in jo je nemogoče izkoreniniti, ko je enkrat tu,« je za hrvaške medije poudaril Alen Soldo, profesor z oddelka za študije morja z splitskega vseučilišča. Dodaja, da je bila sicer odkrita že leta 2019 v okolici Visa, napada pa manjše ribe – zabeleženo pa je celo, da je napadla potapljača. Preko Sueškega kanala se je v Sredozemlje naselila že leta 2012. Ker je brez naravnih sovražnikov, nezanimiva je tudi za ribiče, se utegne zgoditi, da bi prevzela ekosistem, opozarja profesor in se razširila vse do Istre. Rdečemorska plamenka (Pterois miles) izvira iz Indijskega oceana. Ima strupene bodice, ki služijo kot zaščita pred morebitnimi plenilci. Pik je zelo boleč, v redkih primerih pa lahko povzroči tudi resne posledice. Smrtonosni strup te ribe med drugim povzroča močne bolečine, bruhanje, krče, paralizo in težave z dihanjem, v skrajnem primeru tudi smrt.
Adijo, beli morski pes, prihaja peščeni
Medtem pa bo iz naših morij odplaval beli morski pes, saj ima rad bolj hladna morja. Toplejše vode pa bodo privabile drugega morskega psa, vrste Carcharhinus longimanus, znanega tudi kot peščeni morski pes Brown Milberta, ki zrase vse do 4 metrov, znan pa je kot napadalec brodolomcev in velja za agresivno vrsto. Značilen je za Indijki ocean, saj ima rad toplejša morja, sicer pa naj bi prav ta vrsta nedavno napadla turistko v Egiptu v Sharm El Sheiku.
Morski kunec
Nevarna je tudi vrsta morskih kuncev Siganus luridus, ki sicer nima smrtonosnega strupa v svojih bodicah na hrbtu, lahko pa povzroči težave, če bi jo zaužili. Za sedaj so jo našli v južnem Jadranu na 40 metrih globine, težave pa povzroča ribam salpam, ki po pričevanju ribičev zaradi nje izginjajo iz dela Jadrana.
Fugu, strupena napihovalka
Fuguji, ribe napihovalke veljajo za najbolj strupeno družino rib na svetu, ki izločajo strup tetrodotoksin, ki naj bi bil do tisoč krat močnejši od cianida. Nedavno so zašli v južni del Jadrana, kot pojasnjujejo slovenski morski biologi, saj so jih opazili ribiči, zašla je tudi že v srednji Jadran. Strup vsebuje zaviralce pretoka natrija, ki najprej povzročijo mišično in nato popolno paralizo, žrtev je tako pri zavesti, vendar ne more govoriti in dihati, kar se lahko konča z zadušitvijo in smrtjo. Protistrupa še ni, a čeprav je riba fugu zelo strupena, pa je že stoletja prava specialiteta japonskih kuharjev – včasih pa je za kakšnega gurmana vseeno še usodna. Zadnji primerek so ulovili letos v okolici kraja Pakoštane.
Rebrače
Že več let spremljajo izredno invazivne rebrače (Mnemiopsis leidyi), meduzam podobna bitja, nevarna predvsem za ribe. Lebdečim balonom podobna bitja, dolga okoli 10 centimetrov, se namreč hranijo s zooplanktonom in tudi ličinkami rib, kar pomeni, da bo ostalo manj hrane za ribe, zato se utegne zgoditi, da kakšna vrsta iz Jadrana tudi izgine. Ribiči pravijo, da so prav zaradi njih inčuni zapustili obale Istre in odplavali stotine kilometrov stran. To se je že zgodilo na nekaterih območjih Romunije, Bolgarije in Turčije, kamor je bitje prispelo z balastnimi vodami tankerjev. Prav na ta način je pripotovalo tudi v Jadran, kjer je je v zadnjih šestih let precej več kot običajno. Težave pa povzroča tudi turizmu, saj se turisti izogibajo plavanju med temi bitji.
Težavna alga
Težave povzročajo tudi alge, natančneje alga Stypopodium schimperii,ki izvira iz Indijskega oceana. Pot v Sredozemlje je najverjetneje našla skozi Sueški prekop, saj so jo v Izraelu so jo zaznali okoli leta 1973, nato pa je osvojila obale vzhodnega dela Sredozemlja. Na Hrvaškem so jo opazili jeseni leta 2020, in sicer pri otoku Vis, v bližini Komiže. V letu dni je število primerkov naraslo na tisoče, maja letos pa se je izkazalo, da je Stypopodium schimperii tujerodna vrsta alge z največjim invazivnim potencialom v celotnem hrvaškem morju, poroča hrvaški Inštitut za oceanografijo in ribištvo. Danes namreč prekriva kar 100 odstotkov tal v morju okoli Komiže in izpodriva alge, ki so sicer rasle tam.
Invaziven, a okusen modri rak
V vode Jadrana pa se je naselila še ena predatorska vrsta – modri rak (Callinetes Sapidus), ki se je v Jadransko morje prenesla že pred več kot 10 leti v balastnih vodah ladij prekooceank. Izvira iz mehiških obal, najprej pa se je udomačil v kanalu reke Neretve. Za razliko od domačih rakov, ki hodijo po dnu vzvratno, ta veliki rak plava in poje vse pred seboj, tako ribe, konkurente rake, školjke, jegulje, alge. Z njim imajo težave ribiči, saj jim luknja vrše. Izredno hitro se razmnožuje, njegova dobra lastnost pa je, da je zelo okusen in hranljiv in se je ponekod že znašel na jedilnih listih.
