Dve stoletji trajajoča vladavina mogoče habsburške rodbine v španski monarhiji se je končala leta 1700, ko je kralj Karel II. Španski umrl brez naslednika.
Ko so bili na oblasti, je habsburška rodbina s koreninami iz Nemčije in Avstrije iz Španije naredila kolonialni imperij.
Karel II. Španski je bil znan po izrazito štrleči spodnji čeljusti, kar je bilo skupno številnim članom habsburške družine. Ni pa to bila njihova edina značilnost: imeli so neobičajno velike nosove in ustnice, ki so z vsako novo generacijo prihajali bolj do izraza.
Ko je španski kralj preminil (pri starosti 39 let), so bile podrobnosti njegove obdukcije, ki so jih zapisali zdravniki, v pomoč sodobnim znanstvenikom pri ugotavljanju, kaj bi lahko bil vzrok za tako imenovano habsburško čeljust, ki je pestila to rodbino.
Zaradi nedavnih raziskav lahko tudi bolje razumemo Karlovo domnevno »začaranost« in, najpomembneje, zakaj zadnji španski Habsburžan ni imel naslednika.
Kot izmišljotine
Na prvi pogled se zdijo opombe zdravnikov, ki so opravili Karlovo obdukcijo, povsem izmišljene. Njegovo srce naj bi bilo velikosti poprovega zrna, pljuča razjedena, črevesje gnilo in gangrenozno, v ledvicah naj bi imel tri velike kamne, eno samo modo, črno kot premog, in glavo, polno vode.
Žal je imel Karel težko otroštvo s številnimi težavami v telesnem razvoju in drugimi težavami. Shodil je, ko je imel šest let, dojil se je do četrtega, kot otrok pa je prebolel številne virusne in bakterijske okužbe. Glede na zmožnosti takratne medicine njegovega spola ob rojstvu niso mogli brez dvoma določiti. Do 10. leta je govoril nerazumljivo, niti ni znal brati ali pisati.
Zaradi teh razlogov je na španskem dvoru veljal za »začaranega«. To je tudi razlog, da je prvo desetletje njegove vladavine potekalo pod budnim očesom matere kraljice, ki je urejala državne zadeve. Je vse to lahko povezano s tem, kar so zdravniki po njegovi smrti našli v njegovem telesu?
Znanstveniki so stoletja razmišljali, ali so osupljive besede, zapisane ob Karlovi obdukciji, resnične; in če so, kakšna stanja so opisovale. Dolgo se je ugibalo tudi o tem, kaj bi lahko povzročalo nenavaden videz članov habsburške družine in Karlove številne fizične izzive ter počasen duševni razvoj.
Odgovore na nekaj vprašanj po novem že imamo.
Pasti čiste krvi
Španski znanstveniki so razkrili genetske dokaze za sume zgodovinarjev. Habsburžani, ki so v tistem času imeli dvore po celotni Evropi, so imeli med seboj otroke, kar je sicer običajno za kraljeve družine tistega časa, saj so želeli ohraniti čisto krvno linijo, da bi se obdržali pri moči. Po stoletjih tesnega razmnoževanja pa se začnejo pojavljati fizične in duševne posledice, kot se je zgodilo pri Karlu. Naraste tudi stopnja umrljivosti novorojencev, kar jih je prav tako doletelo. Značilne obrazne poteze z vsako naslednjo generacijo postajajo izrazitejše – doletelo jih je tudi to.
Kaže tudi, da Karl ni imel jasno določljivega moškega ali ženskega biološkega spola. Morda je bil vzrok za to pri Karlu tako imenovani Klinefelterjev sindrom, redko kromosomsko stanje pri moških, ki vpliva na razvoj testisov ter povzroča vrsto drugih težav, vključno z neplodnostjo.
Tudi težave z ledvicami bi lahko bile posledice ohranjanja čiste krvi, voda v glavi pa posledica hidrocefalusa, ki ga povzročajo okužbe v otroštvu, za katere je znano, da jih je Karel prebolel. Med simptomi je tudi nabiranje tekočine v možganih.
