Zlovešči napis v grškem jeziku svari pred odpiranjem groba 60-letnega spreobrnjenca.
Pred 1.800 leti je spreobrnjenec v judaizem, imenovan Jakob, na svoj nagrobnik z rdečim črnilom zapisal svarilo – svarilo pred odpiranjem njegovega groba na prestižnem judovskem pokopališču Beit She'arim v Galileji.
Zapis, odkrit pred približno letom dni, je eden od dveh, ki so jih strokovnjaki identificirali v zadnjih 65 letih. Poleg tega je to prvi, ki nedvoumno navaja, da je tam pokopan spreobrnjenec. V omenjeni nekropoli so sicer odkrili več kot 300 tovrstnih napisov v štirih jezikih.
Vsak bo preklet
Napis, ki izvira iz poznega rimskega ali zgodnjega bizantinskega obdobja, idiomatsko sporoča: »Jakob spreobrnjenec prisega, da bo vsak, ki odpre ta grob, preklet.« Izjava je podčrtana z debelo rdečo črto, pod katero je nekdo drug zapisal: »Star 60.«
Čeprav so svarila pred odpiranjem grobov – v katerih je navadno počivalo več oseb – zelo pogosta, pa je bilo to sestavljeno v »nenavadni« grščini, ugotavljajo strokovnjaki z izraelske Univerze v Tel Avivu. A kot pravijo, je pokojnik očitno tako govoril.
V tako daljni preteklosti ni bilo neobičajno, da so posamezniki pred smrtjo poskrbeli za svoje epitafe. Zato je primerno, da se prekletstvo obravnava kot Jakobov dejanski govor, ni pa mogoče vedeti, ali je pisal s svojo roko ali je bila na delu druga. Po ugotovitvah omenjenih strokovnjakov je oblika črk glede na druge domače napise precej dobra.
Prestižno grobišče
Beit She'arim, ki spada pod Unescovo svetovno dediščino, velja za zadnje počivališče Jude HaNasija, vodilnega rabina iz 2. stoletja. Po njegovem pokopu so si Judje na vse pretege prizadevali, da bi bili tam pokopani tudi sami. Tako je mogoče na grobišču najti pokojnike iz Jemna, Palmire in celotne Svete dežele.
Štirje elementi
Od kod je izviral Jakob, ne bomo nikoli vedeli. Kaže pa, da je njegov materni jezik bila grščina. Razčlemba zapisa torej razkrije, da je sestavljen iz štirih elementov: imena pokojnika (tudi v grški različici), za katerega je mogoče, da ga je prevzel pozneje v življenju; njegove starosti, ko je umrl; dejstva, da je bil polnopravni spreobrnjenec v judaizem (v tistem času je obstala še kategorija tako imenovanih »Boga boječih«, ki niso sprejeli vseh zapovedi oziroma najverjetneje niso bili obrezani); in, končno, svarila pred odpiranjem groba. Žal to roparjev ni odvrnilo od njihovega početja.
Nagrobnik je bil namreč pred letom dni najden ob steni ene od tamkajšnjih »pogrebnih jam«, ki je do takrat bila neznana.
Zapis na nagrobniku je izjemen tudi, ker kaže, da so se ljudje v judaizem spreobračali tudi v času, ko je krščanstvo postajalo prevladujoča veroizpoved, in bili na to ponosni.
