Svet se segreva, človeštvo pa za hlajenje porablja čedalje več energije in denarja. Hladimo hiše in stanovanja, industrijske obrate, avtomobile ter seveda hrano. Doma, med transportom in na policah trgovin. Hladna veriga, potrebna za ohranitev 40 odstotkov svetovne hrane, porabi 11 odstotkov svetovne električne energije in je odgovorna za približno 2,5 odstotka svetovnih emisij toplogrednih plinov. Vsaj pri tej zadnji postavki bi lahko na pomoč priskočila nova iznajdba znanstvenikov z univerze Nanjing na Kitajskem.
V reviji Science Advances poročajo o filmu (prevleki oz. foliji), ki so jo naredili iz lahko dostopnih biološko razgradljivih biomaterialov. Ta film razprši sončno svetlobo, ki pada nanj, in s tem odbija toploto. Učinkovit je tako zelo, da se pod njegovo zaščito led ne topi več dni, pa čeprav je izpostavljen neposrednim sončnim žarkom. To bi lahko pomagalo zmanjšati porabo energije pri konzerviranju hrane, zlasti v toplejših podnebjih.
Od sladoleda ….
Biofilm je narejen iz okolju prijaznega celuloznega alginata, ki je biološko razgradljiv in ga mikroorganizmi lahko prebavijo. Raztopino alginata injicirajo na površino v drobnih kapljicah, ki se med seboj povežejo v tanko plast. V tej se tvorijo pore različnih velikosti, ki lahko razpršijo in odbijajo sončno svetlobo.
Ko so raziskovalci postavili na sonce lučko sladoleda, zavito v ovoj iz novega biofilma, se ni začela topiti več kot 80 minut. Sladoled v embalaži iz najpogosteje uporabljenih materialov – belega papirja, aluminijaste folije in plastične folije – se je v tem času že zdavnaj stopil.
… do ledenika
A izumitelji imajo še veliko bolj visokoleteče cilje za svoj biofilm. Pravijo, da bi ga lahko uporabili tudi za upočasnitev taljenja svetovnih ledenikov. Tudi v ta namen so naredili nekaj poskusov. Najprej so koščke ledu, ene odkrite in druge prekrite s filmom, postavili na sonce v hladilni posodi. Po petih dneh se je odkriti led popolnoma stopil, medtem ko so bile izgube s filmom pokritega ledu minimalne.
Podobno obetavni so bili rezultati na snegu v resničnem svetu. Ekipa je z biofilmom prekrila 80 kvadratnih metrov veliko zaplato snega na lokalnem ledeniku. Po 20 dneh sončnega vremena je bil pokriti sneg višji od nepokritega za neverjetnega 0,7 metra. Ta uspeh jih je spodbudil, da so z modelom preverili, kaj bi se zgodilo, če bi pokrili ledeno goro, veliko desetine kvadratnih kilometrov – približno toliko kot veliko smučišče. Modeli so pokazali, da bi gola ledena gora s taljenjem v poletni sezoni izgubila 1 meter debeline, medtem ko se led, zaščiten z biofilmom, tako rekoč ne bi stalil.
