Blanka se je rodila na Poljskem, nekaj kilometrov severno od Varšave, kjer je živela z očetom, mamo in sestro. Mamo je izgubila v najstniških letih, in ko je zaključila študij glasbe na Poljskem, ni vedela, kaj bi počela s svojim življenjem. Prijatelj njenega očeta ji je predlagal, da se prijavi na študij violine v Sloveniji, in odšla je na pot. Njihov družinski prijatelj je živel na Koroškem, kjer se je najprej naučila slovensko. »Nič nisem znala slovensko, ampak sem bila dovolj trmasta, da nisem hotela z nikomer govoriti angleško, samo slovensko. Bilo je precej naporno, ampak po treh mesecih in pol sem jezik precej dobro usvojila, potem pa sem se začela spoznavati še z različnimi narečji.« Slovenec bi Blanko po govoru zagotovo umestil v primorsko regijo, a to zaradi jezikovne posebnosti poljskega jezika, v katerem se uporabljajo večinoma široki samoglasniki.
Blanka se je v Slovenijo tako zelo zaljubila, da se po končanem študiju violine ni želela vrniti domov, kljub temu da tukaj še ni imela partnerja. Imela pa je prvo službo, in to je bilo dovolj, da preživi sama. Službene poti so jo pripeljale v Sevnico in nato na Jesenice, kjer poučuje še danes, na Gorenjskem pa si je ustvarila družino.
Blanka je obdržala svoj dekliški priimek Piotrovska in dodala moževega Kosar. Skupaj imata dva otroka, starejši se je rodil s hudo okvaro sluha, zato se poljsko učijo šele zdaj, ko sta v družini dva otroka in starejši zaradi posegov že nekoliko bolj sodeluje.
Poročila se je z avtohtonim Blejcem, zato zdaj z možem in dvema otrokoma živijo tam.
