Ko sem nekoliko bolj spoznala zakon privlačnosti, sem ugotovila, da nič privlečemo v svoje življenje, saj vse že obstaja.
Pravzaprav se mi navibriramo oziroma nastavimo na frekvenco, kjer ta zadeva je. In jo potem srečamo v našem življenju. In tako je z »zarečenim kruhom«.
Gre za neko zadevo, ki je vkoreninjena globoko v nas. Je nekje v našem energijskem polju. In ker imamo na tem področju še nekaj za razčistiti in dojeti, se nam bo to v neki obliki slej ko prej prikazalo. In potem je naša izbira, ali se jezimo in upiramo ali pa zadevo sprejmemo, se naučimo in ugotovimo, da morda ta »zarečeni kruh« sploh ni tako slab.
OSEBNA IZKUŠNJA
V naši primarni družini smo vedno imeli psa. Ko sem se s svojo novo družino preselila v hišo, smo pogrešali in želeli psa, a se prva leta nismo opogumili, pogovarjali pa smo se veliko. Strinjali smo se, da ko bomo imeli psa, bo imel zunaj boks, veliko ograjene površine, izolirano kočico, v hišo pa ne bo smel. Lahko sicer pride pokukat, ampak bival v hiši pa pes ne bo!
In, seveda, to je bil moj zarečeni kruh. Dobili smo psa, ki je bil star leto dni. In ta pes, sicer je t. i. zunanji pes, a so ga prejšnji lastniki imeli vseskozi notri, na toplem, zato ni razvil poddlake. In ker smo ga dobili na zimo, decembra, ga nismo mogli pustiti zunaj, ker bi ga enostavno preveč zeblo. Tako je pes »pristal« v hiši. Dobila sem vse, kar sem rekla, da »jaz pa nikoli«.
DOJETJE ZGODBE
Sama sem izkušnjo s psom dojela kot učenje potrpežljivosti. Ker če si oseba, ki ima rada pospravljeno in čisto stanovanje z ljubkimi detajli in ji je dom oaza miru, nato pa tja pride enoletni »pasji pubertetnik«, ki misli, da lahko zgrize vse, kar je lesenega v hiši, ki ima inženirsko žilico in z gobcem odpre kljuko na oknu, da o skrivanju različnih blazin, daljincev in polnilcev za telefon pred njim niti ne govorim.
Vse to, kar jaz nikoli ne bi dovolila, vse to imam. Vse to, kar v našem življenju, ki so ga spremljali psi, nismo imeli in dovolili, zdaj imam. Kaj naj rečem drugega, kot da se učim neizmerne potrpežljivosti. Ja, seveda ga vmes vzgajamo, kaj vse se ne sme, ampak ...
Sprva sem se sicer jezila, kregala na psa, na vse okoli sebe, ker mu dovolijo … Potem pa sem enostavno sprejela, našla neki kompromis in sobivanje je postalo nekoliko lažje. Lekcijo potrpežljivosti počasi osvajam in dojemam, da sem imela v biopolju program, ki se je sprožil in udejanjil.
POGOSTA ZGODBA
Poznam tudi veliko primerov, ko oseba nikoli v življenju ni pila alkohola, ali pa le ob kaki posebni priložnosti, in imela veliko proti alkoholikom. Vse življenje jih prezira, ne more razumeti, kako lahko nekateri toliko pijejo. Poslušaš zgodbe, kako bi ta oseba »že pokazala pijancem«. Kaj se je zgodilo?
Skozi leta in življenjske dogodke je spoznala, da je njen partner pravzaprav ubogi alkoholik. Seveda je trajalo, da si je to sploh priznala. Nato je sledilo prilagajanje na situacijo, ker alkoholik vedno trdi, tipično, da to ni in da ne potrebuje pomoči. Ta nealkoholik, človek zarečenega kruha, ki govori, kako bi on že pokazal pijancem, pa se mora soočiti s situacijo, o kateri je vedno trdil, da on pa tega že ne bi prenašal.
BREZ OČITKOV
Kolikokrat se vam je zgodilo, za večje ali manjše stvari, da ste trdili, kako pa vi nekaj že ne boste naredili ali pa da bi vi zagotovo ravnali tako in tako? In potem pride do situacije in ravnate ravno obratno. Sporočilo, ki vam ga želim predati ob tem, je, da si ne očitajte, če se vam to zgodi. Da si ne jemljite k srcu in se nimate za slabiča, ker ste »se zarekli«.
Poglejte na zadevo iz drugega zornega kota: kot na lekcijo, ki vam je dana. Kaj se morate iz situacije naučiti, prepoznati ali sprejeti? Tako vam bo lažje zadevo sprejeti in iti čeznjo. Morda pa ugotovite, da je ta »zarečeni kruh« še celo eden najboljših in vas bo spremljal vso pot in vam prinesel obilo dobrega.
Tudi jaz imam tako izkušnjo. Za stvar (ne bom konkretno razlagala, kakšno), za katero sem bila izrazito proti, prezirala, sovražila, ker sem jo premalo oziroma napačno poznala, predstavili pa so mi jo ljudje, ki je ravno tako niso poznali in so sodili s predsodki in pomanjkljivimi informacijami. Ko so mi previdno predstavili drugo plat medalje, sem se čudila, ali je sploh mogoče za stvar, o kateri imaš tako slabo mnenje, najti toliko dobrega. In potem vidiš, da dobre, pozitivne stvari prevladajo, in če se odločim, da me ta zadeva spremlja skozi življenje, je pravzaprav velika prednosti, in to ne samo zame, ampak tudi za okolico.
