Današnji modni oblikovalci bi rekli, da je kosovorotka glavni del garderobe, saj jo je moč nositi vsak dan v kakršnikoli kombinaciji, tako kot enobarvno majico. Nosili so jo vsi ruski kmetje med 15. in 20. stoletjem – najprej srajco, nato še vse drugo.
Kmetje so vsak dan nosili udobne bele srajce z dolgimi rokavi, ki so bile izdelane iz grobega platna in okoli katerih niso nosili pasu, temveč trak. Praznične kosovorotke so imele vezen ovratnik. Poleg nje so ob praznikih nosili lep pas z resicami.
Poleti so pri delu na polju nosili le kosovorotko, doma pa so preko nje oblekli brezrokavnik, pozimi pa še kaftan. Premožnejši so si sešili praznične kosovorotke iz dražjih materialov – svile ali atlasa.
Ženske kosovorotke so segale do tal. Spodnji del in rokavi so se najpogosteje videli pod sarafanom, ki so ga oblačile čez srajco. Obstajale so srajce za neporočena dekleta, za neveste in poročene ženske. Srajca za praznične dni in pogrebe je imela pazljivo izvezene manšete in ovratnik s simboličnim okrasjem.
Kosovorotke so šivali celo za majhne otroke in dojenčke, iz starih srajc pa so krojili plenice.
Ime izvira iz ruskega izraza косой ворот oziroma poševni ovratnik, saj izrez na ovratniku ni bil na sredini kot po navadi, temveč na strani, najpogosteje bliže levi rami. Kulturolog in akademik Dmitrij Lihačov je mnenja, da izreza niso premaknili iz estetskih razlogov, temveč zato, da kmetom pri težkih opravilih izpod srajce ne bi padal križec, ki so ga nosili okoli vratu.
Po oktobrski revoluciji nošenje križa ni bilo več v navadi, zato je tudi kosovorotka odšla iz uporabe. Služila je kot model za vojaško srajco, ki je bila ravno tako priljubljeno oblačilo.
V turkestanskem vojaškem okrožju so leta 1880 vojakom razdelili lahke ruske kosovorotke za telovadbo po vročini. Nato so jim dodali epolete. Takšno vojaško srajco so po navadi nosili kozaki, konjenica in vse vojaške enote na jugu Rusije med prvo svetovno vojno, revolucijo in državljansko vojno. Okoli pasu so nosili opasač. Resda je bil izrez na srajci najpogosteje na sredini, in ne več na strani.
Ruski plemiči in aristokrati 18. in 19. stoletja niso nosili kosovorotk, temveč le srajce brez ovratnika. Pri tem je bil morda edina izjema Lev Tolstoj (1828–1910), ki je želel poudariti svojo povezanost z ljudstvom, zato je na posestvu v Jasni Poljani nosil ovratnik – čeprav z izrezom na sredini.
Pozneje so dolge in široke srajce z žepi v ruskem jeziku dobile ime tolstovke, vendar se je pomen te besede sčasoma spremenil, zato se danes imenuje jakna s kapuco.
Tudi pesnik Sergej Jesenin (1895–1925) je občasno oblekel kosovorotko. To je počel namenoma, da bi napravil vtis na književnike prestola in s tem pokazal, da je pesnik z vasi.
Rusi še naprej pogosto kritizirajo film Doktor Živago, posnet leta 1965, ker je režiser David Lean za vsako ceno želel rusificirati glavnega junaka, zaradi česar je Omar Sharif nosil kosovorotko, čeprav v tistem času ni bila več v uporabi.
