Zgodbo z istoimenskim naslovom je leta 1740 napisala francoska pisateljica Gabrielle Susanne de Villeneuve. Temeljila pa je na resničnih osebah, ki so živele okoli dvesto let pred tem.
Zver iz bajke je bil resnični moški, po imenu Pedro Gonzales ali Petrus Gonsalvus, ki je bil rojen leta 1537 na Kanarskih otokih, ki so že takrat pripadali Španiji. Rodil se je z redko genetsko mutacijo, ki ji danes pravijo hipertrihoza ali "sindrom volkodlaka" in se kaže s pretirano poraščenostjo telesa.
Darilo ob kronanju kralja
O Petrusovem otroštvu je malo znanega. Pri 10-ih letih pa so ga zasužnjili in ga v kletki poslali na francoski dvor kot darilo ob kronanju kralja Henrika II. Ta pa je odkril, da fantič v resnici ni zver, pač pa da je tihe in mirne narave, zato je sklenil, da ga bo vzgojil tako, kot so takrat vzgajali plemiške dečke. Petrus se je tako naučil govoriti, brati in pisati v treh jezikih, kmalu pa je postal ugleden član dvora in imel vse privilegije tedanje aristokracije.
Po kraljevi smrti je oblast prevzela njegova soproga Katarina Medičejska, ki je sklenila Petrusa poročiti. Po dvoru se je takrat govorilo, da si kraljica želi videti njegove otroke, male "zveri". Petrus se je v resnici poročil z dekletom, ki ji je bilo ime enako kot kraljici, Katarina. Bila sta poročena 40 let in imela sedem otrok. Štirje otroci so po očetu nasledili bolezen.
Otroci so postali "hišni ljubljenčki" aristokracije
In čeprav je bil Petrus vzgojen kot aristokrat, med ljudmi tedanje dobe tako on kot njegovi otroci niso bili prepoznani kot čisto pravi ljudje. Gonsalvus in njegova družina so se preživljali tako, da so gostovali po evropskih dvorih in tam zabavali monarhe in plemstvo kot posebna atrakcija. Tudi njegovi poraščeni otroci so doživeli podobno usodo kot Petrus, saj so jih že v mladih letih poslali na različne evropske dvore kot "darilo" ali kot "hišnega ljubljenčka" in tako so z njimi tudi ravnali.
Čeprav sta Petrus in njegova žena živela bolje kot večina prebivalcev tedanjega časa in imela relativno dober družbeni status, pa po drugi strani nista bila ne svobodna, ne jetnika, bila pa sta plačana. Da Petrusa niso dojemali kot polnovrednega človeka kaže tudi to, da mu, ko je umrl, niso dovolili poslednjega olja in krščanskega pogreba.
Hipertrihoza je zelo redka genetska napaka. Lahko se pokaže že ob rojstvu ali kasneje v življenju, pretirana poraščenost pa lahko zajame vse dele telesa razen čela, dlani, stopal ter pubičnega predela. Pogosto imajo ljudje s to boleznijo tudi deformirane zobe in obraz, kar jim daje živalski videz. Doslej so zabeležili le nekaj več kot 100 primerov. Trenutno je znanih le nekaj ljudi s tem sindromom, vsi pa so člani družine iz Mehike.
Zgodba o lepotici in zveri je stara že 4.000 let
Zgodba o lepotici in zveri je sicer v Evropi že zelo stara. Poznajo jo v številnih različicah po vsej celini. Neka raziskava je pokazala, da je zgodba stara že vsaj 4.000 let. Podobno zgodbo pa poznajo tudi v Aziji in celo med ameriškimi staroselci.
Na podlagi zgodbe, ki jo je napisala Gabrielle Susanne de Villeneuve pa je nastalo več knjižnih adaptacij ter gledaliških in filmskih upodobitev, pa tudi opera in balet. Danes najbolj znani filmski upodobitvi sta zagotovo Disneyeva risanka iz leta 1991 in film z Emmo Watson v vlogi lepotice iz leta 2017.
