Leta 1875 se je v majhnem mestu v Združenem kraljestvu rodil deček po imenu Aleister Crawley. Že malega je lastna mati začela klicati “pošast”, kar ga je kasneje navdihnilo, da si je nadel ime “Pošast 666”. Danes bi tak nadimek najverjetneje pripisali zafrustriranemu najstniku, a takrat je bil zelo… kul.
Ko je bil mali Aleister star komaj 10 let, mu je umrl oče, kar ga je močno zaznamovalo. Zabredel je v težave, se odrekel svoji veri, začel kaditi in redno obiskovati bordele. Dobil je gonorejo, ki so se ji kasneje pridružile še druge spolno prenosljive bolezni.
Kljub temu, da je bil “upornik”, je bil pameten in odličen študent. Pri dvajsetih je zapustil dom in odšel študirat na prestižno Univerzo v Cambridgeu. Kot velja za velik del študentov tudi danes, so bila ta leta čas eksperimentiranja. Najprej je študiral filozofijo, a se nato vpisal na študij anglistike, bil je zagnan planinec in tako dober igralec šaha, da je skoraj postal profesionalec. Eksperimentiranje pa se zanj ni končalo tu. Imel je tudi mnoge spolne partnerje in izkušnje ter svoji kolekciji spolno prenosljivih bolezni dodal sifilis.
Njegove “neobičajne” spolne prakse so imele vlogo tudi v kasnejšem življenju in so bile del razloga, da je postal svetovno znan.
Crawley je bil tudi poet, čeprav je pisal nekoliko “drugačno” poezijo. Zadnje leto študija je izdal zbirko poezij o masturbaciji in jo poimenoval “Beli madeži”. Leta 1898 ljudje nad tem niso bili navdušeni.
Univerzo je zapustil brez diplome, saj je končno odkril, kaj bi rad počel v življenju. Postal bo okultist. In to ne katerikoli, ampak najbolj močan čarovnik na svetu. Včlanil se je v red, ki so ga ustanovili nekateri člani prostozidarjev in je bil nekoliko podoben sekti - Hermetic Order of the Golden Dawn, so se imenovali. Ukvarjali so se z astronomijo, astrologijo, okultizmom, tarotom in metafiziko. In kot katerikoli “kul skrivni klub” takrat, so bili videti kot kopica starejših belih moških v smešnih čarovniških kostumih, ki so se igrali z “magijo”. A ta red ni bil hec, saj med njegovimi člani najdemo tudi avtorja Drakule Brama Stokerja, nobelovca W. B. Yatesa in avtorja pripovedi o Sherlocku Holmesu Arthurja Conan Doyla.
Prvič v življenju se je Crawley počutil, kot da se je znašel tam, kamor spada. Užival je v družbi uglednih moških in se posvetil študiju magije in okultizma. Bil je obkrožen s somislečimi… ali pač?
Člani reda nad njim niso bili tako zelo navdušeni, kot je bil on nad njimi. Ker so organizacijo jemali resno, so verjeli, da pravo moč lahko pridobijo le tisti, ki ne pijejo alkohola, se ne drogirajo in nimajo spolnih odnosov. Na žalost in verjetno razočaranje Crowleya, ki si je želel napredovanja znotraj reda, so bili to trije osnovni stebri njegovega življenja in ni se jim bil pripravljen odpovedati. Tako se je njegova kariera znotraj organizacije zaključila.
Ostal pa je prepričan, da bo postal največji in najmočnejši čarovnik vseh časov. Potoval je po svetu in zbiral znanje in modrosti o okultizmu. Kar je iskal je na koncu le našel v Egiptu, kjer se je nahajal na poročnem potovanju. Svojo hotelsko sobo v Kairu je spremenil v začasni tempelj in začel klicati staroegipčanske bogove. In tako je postal sel boga Horusa. Neprestano je govoril kar tri dni in napisal knjigo, ki jo je poimenoval Thelema, s katero naj bi človeštvo vstopilo v novo vero, on pa bi bil njen prerok. Kaj je bistvo te knjige in nove vere? Ne glede na etiko, moralo, družbene norme in zakone, mora človek delati to, kar mu paše.
Po pestrih počitnicah v Egiptu se je odpravil na ekskurzijo na 3. najvišjo goro na svetu, ki je bila takrat še neosvojena in je veljala za najbolj nevaren vzpon. Po več dneh plezanja so se ga kolegi na ekskurziji naveličali, saj je bil izjemno nesramen in težek. Odločili so se, da bodo kljub njegovemu nasprotovanju ubrali svojo pot nazaj v dolino. In kot da bi bil Crawley pravi čarovnik, so se ponesrečili in nekaj jih je celo umrlo. Tisti, ki so preživeli so klicali na pomoč, kar je Crawley slišal, ampak gladko ignoriral.
Sedež svoje sekte je ustanovil na Siciliji in pridigal o nekakšni “seks magiji”, ki je pretežno temeljila na tem, da so se drogirali in nato spolno občevali. Mnogi so mu očitali, da izkorišča vero, da prepriča ženske (in občasno moške), da seksajo z njim. Tisti, ki so bili priča dogajanju v njegovem “templju”, ki je bil le stara vaška hiša, so povedali, da je jemal toliko kokaina, da mu je začel razjedati nos. Poleg tega pa je bil tudi redni uživalec heroina, opija in hašiša. Z drogami v hrani in pijači, ki so jo stregli v templju, je poskrbel tudi, da so bili vsi verniki močno zadrogirani in tako verjeli njegovi magiji - čeprav so najverjetneje cel večer le sedeli na kavču in se hihitali.
Zaradi obupnih razmer (beri: mišji iztrebki, umazana voda itd.) je leta 1923 umrl en njegovih vernikov. Njegova žena je ogorčena spregovorila z mediji in opisala razmere in dogajanje. Med drugim naj bi jih Crawley silil, da so pili kri žrtvovane mačke in vsakič, ko so izgovorili besedo “jaz”, so se morali do krvi porezati z britvico. Ko je postal naslovnica vseh časnikov, ga je dal celo Mussolini deportirati iz Italije. Deportaciji sicer Crawley ni bil tuj, saj so ga pred tem že izgnali iz Indije in Francije. In tako so ga mediji označili za najbolj zlobnega človeka na svetu.
Pestro in nenavadno življenje večnega upornika in navdušenca nad okultizmom je pustilo mnoge stopinje v svetu. Čeprav ga glede na njegovo ravnanje ne bi mogli uvrstiti med feministe, je močno vplival na spolno svobodo, saj je zagovarjal da bi morala biti to pravica vsakogar. Močno je nasprotoval tudi zakonom, ki so prepovedovali homoseksualna in biseksualna razmerja. Tako je pred kratkim celo pristal na lestvici sto najvplivnejših Angležev vseh časov. Crawleyevo življenje je navdihnilo tudi pisatelja Iana Fleminga, ki je po njem zasnoval Bondovega zlobca Le Chiffreja.
Leta 1947 je umrl reven in osamljen, v bedi in temi. Njegova vera in knjiga naukov Thelema pa živita še danes. Njeni sledilci verjamejo, da je bil Crawley res prerok, en od predanih članov pa je bil tudi ustanovitelj Scientologije L. Ron Hubbard, ki je tam dobil idejo za svojo različico.
