KRIKI BRONASTEGA BIKA
Smrt v starogrški mučilni napravi, znani kot bronasti bik ali falarisov bik, je eden najsurovejših načinov pogubljanja, zapisanih v zgodovini. Napravo je posebej za Falarisa, tirana iz sicilijanskega mesta Akragant, izdelal Atenec Peril. Poleg tega, da je bronasti bik obsojence pekel žive, je bil neka vrsta glasbenega inštrumenta, iz katerega so odmevali »najnežnejši, najpretresljivejši in najbolj melodični kriki« človeka, zaprtega v njem, kot je to opisal izprijeni in surovi Peril.
Falaris se je hotel prepričati o resničnosti teh trditev, zato je izumitelju ukazal, naj vstopi v bika in dokaže, da se iz njega res slišijo zvoki. Peril zvokov ni mogel oponašati, ker je takoj, ko se je znašel znotraj, tiran zaprl vrata in zakuril ogenj pod napravo, zato je kmalu začel jokati od nevzdržne vročine. Kljub vsemu Falaris ni hotel, da bi Atenec srečal svoj konec v lastnem izumu, zato ga je izpustil.
1. Žrtev je skozi vrata na bikovem hrbtu vstopila v votlo notranjost.
2. Potem ko so zaprli vrata, so pod bikovim trebuhom zakurili ogenj.
3. Ogenj je segreval napravo in jo spremenil v pečico, v kateri se je žrtev počasi pekla.
4. Cevi v bikovi glavi so izkrivljale krike žrtve.
5. Krik, ki je prihajal iz bikovih nosnic, je spominjal na živalsko rukanje.
VIKTORIJANSKI VARNOSTNI KOVČEK
Odrešilna mrtvaška krsta je bila izdelana s posebnimi dodatki, da bi ljudi, ki so jih po pomoti pokopali žive, varno lahko rešili iz sveta mrtvih.
Krsto si je leta 1843 zamislil Christian Henry Eisenbrandt. V pokrovu s tečaji je bilo več vzvodov, ki so se premikali s pomočjo naprave za odkrivanje premikov – sestavljena je bila iz prstana, ki so ga nataknili na pokojnikov prst, in kovinske čelne plošče. Dela sta bila povezana z mehanizmom za odpiranje krste. Najmanjši premik je sprožil odprtino na pokrovu.
Poleg mehanizma za odpiranje je bila v pokrovu še odprtina za omejeno oskrbo z zrakom po pogrebu.
1. ZRAČNA ODPRTINA
Rešetka v pokrovu je omogočala tistemu, ki je bil ujet znotraj, da je imel dovolj zraka, dokler se ni izvlekel.
2. ČELNA PLOŠČA
Plošča, ki je bila postavljena poleg čela pokojnika, je ob premikanju sprožila odprtino za odpiranje krste.
3. PRSTAN
Prstan na prstu pokojnika je bil z žicami povezan z režo.
HENRIK VIII. IN EKSPLOZIJA POKOJNEGA KRALJA
V dneh po smrti se je truplo kralja Henrika VIII. tako napihnilo, da je eksplodiralo. Vzrok nepričakovane nesreče in razlog, zakaj se je vladar v poznih letih tako zredil, je bila poškodba, ki jo je v viteškem boju dobil v mladosti. Takrat je dobil udarec v glavo, ki je poškodoval žlezo hipofizo.
Zaradi tega je sčasoma postal tako debel, da se je komaj premikal. Ko je leta 1547 preminil, so zanj izdelali veliko krsto, obloženo s svincem, da bi lahko zdržala težo pokojnega kralja. Vendar pa je kot posledica kopičenja številnih plinov telo eksplodiralo.
SMRT, KI JO POMNIMO
Zaradi nepričakovanih okoliščin, v katerih so nekatere nesrečne duše zapustile ta svet, so njihovi zadnji trenutki ostali zapisani v zgodovini.
1. Naključni samomor
V 19. stoletju se je odvetnik Clement Vallandigham po pomoti ustrelil, medtem ko je na sodišču poskušal pokazati, kako bi to lahko storila žrtev. Čeprav je zaradi poškodb preminil, mu je uspelo dokazati tisto, kar je želel. Krivec je bil oproščen.
2. Posmrtna zmaga
Džokej Frank Hayes je leta 1923 med jahanjem konja dobil srčni napad in je preminil sredi dirke, telo pa je v sedlu ostalo vse do konca. Njegov konj je na cilj prispel prvi in zahvaljujoč temu je Hayes postal prvi in edini džokej, ki je zmagal po smrti.
3. Velika poplava melase
V ameriškem mestu Boston je 15. januarja leta 1919 v neki tovarni nenadoma počil velik zbiralnik, iz katerega se je po ulicah začela zlivati melasa, sladek, lepljiv sirup. Usodna poplava je odnesla 21 življenj, 150 ljudi pa je bilo ranjenih.
4. Lačni znanstvenik
Švedski kemik Carl Wilhelm Scheele je imel slabo navado, da je ovohaval in poskusil vsako novo snov, ki jo je odkril. Preminil je v triinštiridesetem letu, za njegovo prezgodnjo smrt pa je bila kriva pretirana izpostavljenost živemu srebru, arzeniku in svincu.
5. Ugriz smrti
Vikinški bojevnik Sigurd Eysteinsson je na konja kot trofejo privezal odsekano glavo sovražnika. Medtem ko je jahal, so pokojnikovi zobje praskali njegovo nogo in ustvarili rano, ki se je okužila in zaradi katere je Viking hitro preminil.
PASJI SKOK Z ZAKLETEGA MOSTU
Z nekaterimi mostovi so pogosto povezane tragične ali skrivnostne zgodbe, toda most Overton na Škotskem je verjetno edini na svetu, ki je postal zloglasen zaradi samomorov psov. Več kot 50 živali je iz nepojasnjenih razlogov skočilo s kamnite ograje v prepad in lastno smrt. Veliko je tudi psov, ki so padec preživeli.
Skrivnost mosta Overton do danes ni rešena, kljub poskusom znanstvenikov in psihologov, ki so želeli pojasniti, zakaj so se nesrečne živali odločile za ta usodni korak. Nekateri od okoliških prebivalcev trdijo, da je glavni krivec bela dama iz Overtona, duh iz bližnje plemiške hiše. Drugi so mnenja, da so psi skočili zaradi radovednosti.
Novejša teorija je ponudila malce razumnejše pojasnilo. Kune, ki živijo pod mostom in v okoliškem rastlinju, oddajajo vonje, ki se jim psi ne morejo upreti, zato strokovnjaki menijo, da se živali mečejo z nevarne višine, da bi prišle do njih.
Kakorkoli že, slab ugled, ki si ga je Overton sčasoma pridobil, je prisilil oblast, da je postavila opozorilne znake za lastnike psov: Nevaren most: prosimo, da pse držite na povodcu!
JAPONEC PREŽIVEL DVE ATOMSKI BOMBI
Ocenjujejo, da je atomska bomba, ki so jo 6. avgusta leta 1945 vrgli na Hirošimo, usmrtila okoli 130.000 ljudi. Med preživelimi je bil Tsutomu Jamaguči, ki se je v mestu znašel poslovno. Bil je približno tri kilometre od središča eksplozije in dobil je hude opekline na levi strani telesa, pa tudi poškodbe obeh bobničev. Prenočil je v atomskem zaklonišču in se že naslednjega dne počutil dovolj dobro, da je odpotoval domov v Nagasaki.
Na delo se je vrnil 9. avgusta leta 1945, istega dne, ko so tudi na to mesto odvrgli atomsko bombo. Življenje je izgubilo približno 50.000 ljudi, Jamagučiju pa je tudi tokrat uspelo, da se je izvlekel živ. Je tudi edini človek, ki je preživel dve nuklearni eksploziji. Preminil je leta 2010, ko mu je bilo 93 let.
