Končno smo dočakali sezono kakijev, ki je med Slovenci zelo priljubljen sadež. Poznamo več različnih sort kakijev in večina je najbolj okusna takrat, ko so že zelo zreli in mehki na otip. A priznati moramo, da imamo različne okuse, zato sta okus in prava zrelost kakija odvisna od vsakega posameznika. V kakiju najdemo številne zdravilne lastnosti sestavin, ki ugodno vplivajo na naše zdravje in s tem izboljšajo tudi naše počutje.
Drevo zmernih zim in nežnega sonca
Kaki prihaja iz Vzhodne Azije, od tam pa je hitro našel pot do Evrope pa tudi do Amerike in še naprej. Na Kitajskem ga gojijo več kot 1000 let, tam pa so razvili tudi že več kot 2000 vrst. Pri nas ga največ pridelamo na Primorskem, in sicer v Strunjanski dolini, kjer vsako leto v začetku novembra prirejajo tudi praznik kakijev. A danes ga najdemo tudi na Štajerskem in drugod po Sloveniji. Kaki raste na drevesu, ki v višino doseže tudi do 15 metrov. Prijajo mu zmerne zime, a prenese tudi temperature do –18 stopinj Celzija ter blaga poletja. Posadite ga v zavetno lego. Za rast potrebuje veliko vode, zacveti pozno spomladi, v začetku junija, in cveti do tri tedne. Cvetovi so privlačni za čebele, pozneje pa se iz njih razvijejo majhni plodovi, ki jih drevo, če jih je preveč, odvrže in jih ohrani zgolj toliko, kolikor ima na voljo hrane. Veje ima krhke, zaradi česar moramo biti pri obiranju zelo previdni.
Kaki nima škodljivcev
Drevesa kakija so odporna na škodljivce, zato jih ni treba škropiti. Sadeži pa so posledično veliko bolj priporočljivi in zdravi. Plodovi se obarvajo od oranžno rumene do nežno rdeče barve, so gladki in imajo obliko paradižnika ali jabolka. Nekateri imajo v sredini semena, spet drugi ne. Nezreli plodovi so trpkega okusa, skoraj težko užitni, če želite pospešiti njihovo zrelost, jih zmehčajte v bližini jabolk.
Zakladnica vitaminov in mineralov
Kaki, ki so ga Grki imenovali hrana bogov, so glede vsebnosti vitaminov C in A primerjali z jabolkom. Raziskave kažejo, da kaki vsebuje kar petkrat več vitamina C kot jabolko ter tretjino manj kot pomaranče in limone. V njem je 30-krat več vitamina A, kar je le malo manj od marelice. Vsebuje tudi kompleks vitamina B ter minerale, kot so železo, kalcij, fosfor, krom, baker, jod, selen in druge rudnine. Bogat je tudi z antioksidanti, predvsem galokatekini in ketekini, ki preprečujejo vnetja in infekcije, ter z vlakninami, ki ugodno vplivajo na prebavo.
Izboljšajte vid in prebavo
Zaradi že omenjenih antioksidantov in vlaknin, ki jih najdemo v kakiju, so odlična hrana za tiste, ki imajo pogosto težave s prebavo, napenjanjem, vetrovi in zaprtjem. Kaki namreč zaradi vlaknin ugodno deluje na prebavo, a previdnost naj ne bo odveč, saj se priporoča, da se v tem primeru posega zgolj po kakijih, ki so dovolj zreli. Kaki je sicer tudi odličen sadež pri hujšanju, po njem pa imamo še dolgo občutek sitosti. Ker vsebuje tudi ogromno fruktoze, nas hitro oskrbi z dodatno energijo ter odpravi stres in utrujenost. Zato je odlična malica tudi za tiste, ki so fizično dejavni. Zaradi že prej omenjene obilice vitamina A pa je kaki odlična dodatna pomoč in ključno hranilo za zaščito našega vida.
Zniževanje krvnega tlaka in škodljivega holesterola
Kaki je koristen tudi za tiste, ki se spopadajo s povišanim holesterolom. S tem mislimo na slabi holesterol (LDL), ki predstavlja nevarnost za srčnožilna obolenja. Podobno nevarnost predstavlja tudi kronično povišan krvni tlak, pri katerem vam lahko uspešno pomaga tudi uživanje kakija. Ne nazadnje pa še ta podatek – v kakiju najdemo tudi betulinsko kislino, ki deluje protirakavo.
