Že tisočletja Sfinga, "pol človek pol lev" s planote Giza opazuje Kairo in sosednje piramide. Do zdaj so znanstveniki mislili, da ta velikanski spomenik na planoti stoji okoli 4.500 let, zdaj pa obstaja kar nekaj alternativnih verzij, po katerih je ta čas pomanjen veliko globlje v preteklost. Ena od teh verzij trdi, da je Sfinga stala že v času, ko je v Evropi še vladala ledena doba.
Večina arheologov, ki preučujejo egipčansko zgodovino meni, da je izdelavo Sfinge naročil faraon Kufu oz. Keops, ki je dal v Gizi postaviti tudi svojo slovito piramido. Novejše študije, ki jih podpirajo sodobne tehnologije za preučevanje kamnin, pa kažejo da je spodnji del Sfinge bil narejen veliko prej.
TEORIJA "VODNE EROZIJE SFINGE"
Kot kažejo raziskave, je na kamnini v spodnjem delu moč najti sledi erozije, ki jo je povzročila voda. Glede na to, da je Sahara, kamor spada Giza, puščava že več kot 6.000 let, bi edini vodni tokovi, ki so lahko poškodovali kamen izvirali iz časa, ko se je končevala ledena doba in se je topil led, na področju današnje Sahare pa so se takrat pojavili močni vodotoki. To je bilo pred okoli 12.000 leti.
To teorijo je postavil Robert M. Scoch, profesor z univerze v Bostonu, ki je Sfingo preiskal z novimi metodami. Schoh tudi meni, da Sfingina glava ni originalna, pač pa je bila kasneje zmanjšana. To bi lahko bilo tudi res, saj je danes Sfingina glava neproporcionalno majhna v primerjavi z njenim telesom. Po njegovem mnenju originalna Sfinga tudi ni imela človeškega obraza, pač pa je bila preprosto lev oziroma levinja.
Schochovo teorijo so poimenovali "Teorija vodne erozije Sfinge".
SO JO POSTAVILI LEDENODOBNI LJUDJE? NEZEMLJANI?
Na njegovo teorijo pa sta se oprla tudi dva ukrajinska znanstvenika, Vjačeslav Maničev in Aleksander Parhomenko, ki sta v svoji študiji zapisala, da nadmorska višina, na kateri stoji Sfinga odgovarja nivoju vode, ki je Gizo prekrivala do pred 75.000 leti. Toliko pa je po njunem mnenju star tudi spomenik sam. To pa pomeni, da naj bi jo naredili v času, ko je večji del Evrope bil še globoko pod ledenim oklepom. Problem, ki se pri tem pojavlja je predvsem ta, da kolikor vemo, ljudje v tedanjem času kaj takega kot je Sfinga s tedanjim orodjem niso bili sposobni narediti.
Na enak problem naleti tudi teorija, po kateri je Sfinga nastala pred 36.000 leti.
Seveda se takšnim domnevam slej ko prej pridružijo tudi romantične teorije zarot, ki govorijo o izgubljenih civilizacijah, ki so obstajale v davnini in na katere smo pozabili, ali pa teorije, da so Sfingo postavili ali pa ljudjem pomagali postaviti Nezemljani.
Tovrstne teorije pa pogosto omenjajo tudi, da je Sfinga v resnici prehod ali vrata v druge dimenzije ali v druge dele Vesolja. Tako naj bi po pripovedovanju Nizozemke Yvonne Teiken, ki jo zanimajo stari Egipt, astrologija in terapija, Sfinga čuvala "levja" in "zvezdna vrata", ki so močan portal med duhovnim in materialnim svetom, oziroma med nebom in zemljo.
KAKO JE SFINGI V RESNICI IME?
Obstajajo seveda tudi druge teorije o tem skrivnostnem spomeniku, ki mu ne poznamo ne prave starosti, ne namena, celo pravega imena ne. Ker nihče ne ve zares, kdo jo je postavil, tudi ni znano, kako so spomenik poimenovali njegovi stvaritelji. V času novega kraljestva so ga imenovali "Hor-em-akhnet" ("Horus na obzorju") po egipčanskem bogu neba, Horusu. Ime Sfinga je spomenik dobil šele veliko kasneje, ko so mu ga nadeli Stari Grki, ker jih je spominjal na bitje s tem imenom iz njihove mitologije, čeprav je grška Sfinga bitje z žensko glavo (pa tudi mačjo ali sokoljo), levjim telesom in orlovimi krili. Egipčanske Sfinge pa kril nimajo.
Sfinga tako ostaja skrivnost še naprej.
