Ralf Schumacher v spominu Slovencev živi kot šestkratni zmagovalec dirk formule ena za veliko nagrado ter kot mlajši brat sedemkratnega osvajalca svetovnega prvenstva Michaela Schumacherja. Šestinštiridesetletni Nemec že skoraj deset let uživa v dirkaškem »pokoju«, novo strast pa je našel v lastni restavraciji Schumachers v Bergheimu v bližini Kölna. Za Svet24 si je vzel čas za krajši pogovor v restavraciji DiVino v ljubljanski Kristalni palači.
Ralf, slišim, da je za vami vznemirljiv dan na poti. Kolikor razumem, ste tukaj z motorji?
Ja, tako je. S prijatelji sem na poti iz Avstrije, čez Slovenijo, napoteni pa smo v St. Tropez. Enkrat na leto se tako dobimo s kolegi in gremo za en teden na dopust.
Torej je Slovenija vaša vsakoletna postojanka na tej poti?
Ne, to je prvič, ker spreminjamo trase. Gremo pa letos še na Bled, saj še nikoli nisem bil tam.
Zanimivo, saj ste vendarle na druge načine vezani na Slovenijo, kajne?
Ja, seveda. Z vinom.
Kako je prišlo do te vaše povezave s Slovenijo?
Pravzaprav sem enkrat pokusil rebulo v restavraciji v Salzburgu in mi je bila zelo všeč. Tako sem se pozanimal, od kod je, saj sem ravno takrat iskal hišno vino za svojo restavracijo v Nemčiji. In potem, ko smo našli pravi naslov, je steklo sodelovanje.
Če prav razumem, v vaši restavraciji ponujate mediteransko hrano.
Ja, ribe, meso, testenine … dosti mediteransko. Je zelo lepa restavracija, a ne prav pretirano sofisticirana, ker to tudi ni pravo območje za kaj takega. Je lepo, ne pa ravno na tem nivoju kot tukaj danes. Ampak blizu. Danes je bilo vse odlično.
Je selekcija vin Schumachers v celoti pridobljena iz briških vinogradov? Kako ste sklenili to sodelovanje in kaj specifično v Brdih vam je bilo tako všeč?
Najprej smo se dogovorili samo za dve beli vini, potem pa smo se bolje spoznali in povezali ter se odlično ujeli. Ta vinograd ima toliko različnih grozdov, različnih vin – belih, rdečih, penečih ... to je izjemno. Darinko Ribolica (glavni enolog v Kleti Brda, op. p.) je izjemen pridelovalec vin.
Kdaj je vino za vas postalo strast?
Zelo zgodaj. V srednjih dvajsetih letih sem začel uživati v tem.
Torej še kot aktivni voznik formule ena ...
Tako je. Vino me je vedno navduševalo. Zdaj v njem sicer uživamo kot prej (smeh), je pa to naravni proizvod in me zelo fascinira, tudi v smislu, kako pridobiti stranke. Stvar je takšna: ko enkrat pokusiš rebulo in se ti zdi odlična, želiš naslednjič enako, ampak to je za pridelovalca težko, ker gre za naravni proizvod. V to je vloženega veliko trdega dela. Verjamem, da si slovenska vina zaslužijo veliko več pozornosti po svetu. Vsi moji kolegi, ki radi pijejo odlična svetovna vina, se sprašujejo, kako je možno, da so slovenska vina tako poceni.
Kot Slovenec seveda vse življenje poslušam o izjemnosti slovenskih vin, ampak to je iz moje perspektive seveda težko oceniti. Ne dvomim, da Hrvati, Albanci, Gruzijci ali Francozi mislijo enako o svojih vinih ...
Ja, ampak kvaliteta tukaj je drugačna. Lahko sicer govorim samo o naših vinogradih v Brdih, ampak trdim, da gre za izjemno vino.
Ste bili v času, ko ste vozili za formulo ena, edini navdušenec nad vinom med vozniki? Ste lahko s kom delili ta entuziazem?
Samo s svojim bratom Michaelom, če sem iskren. In z Jarnom Trullijem. On ima svoj vinograd, s katerim je začel zgodaj, okoli leta 2004, 2005.
Torej ko sta bila moštvena kolega pri Toyoti, ste imeli priložnost pokušati njegovo vino?
Ja. V belih vinih sem še posebno užival.
Ostajate sicer v stiku z moštvenimi kolegi?
Ne zares, ker tudi kot voznik nisem imel preveč stikov. Moštveni kolega je namreč prvi tekmec, ki ga moraš premagati, tako da ti ni ravno prijatelj. Edini moštveni kolega, s katerim sem šel na večerjo, je bil Jenson Button. Z Jarnom nikoli, z Juanom Pablom Montoyo pa sva lahko zdaj v boljših odnosih kot včasih, saj oba najina sinova dirkata. Veste, Juan Pablo ni maral dobre hrane, raje ima McDonalds, jaz pa McDonalds sovražim.
Kako pa drugače še ostajate v stiku z motošportom? Kot rečeno, vaš sin David vozi formulo 3, nečak Mick pa formulo 1.
V Davidovo kariero sem seveda vpleten, Mick pa ima svoje okolje, občasno sicer debatiramo o zadevah. Mick je opravil odlično delo v formuli 3, formuli 2, kot tudi zdaj v formuli 1. David je nedavno zmagal na svoji prvi dirki v formuli 3, tako da bomo videli, kako bo šlo dalje.
Se sami še kdaj usedete v kak dirkalnik?
Ne. Nazadnje sem to storil leta 2012, torej pred skoraj desetimi leti.
