Avgusta 2016 je nepričakovani izbruh antraksa (vraničnega prisada) v Rusiji ubil 12-letnega dečka. 72 prebivalcev njegove vasi so morali hospitalizirati. Vzrok za izbruh lokalne epidemije so našli v vodi in zemlji. Raziskovalci so postavili teorijo, da je bacil prišel v vodo, potem ko se je stopil led v permafrostu (zamrznjeni zemlji), v katerem je bilo ujeto truplo severnega jelena, ki je poginil zaradi bolezni, vse do leta 2016, ko je vročinski val stalil led z zemlji.
Taljenje je razkrilo jelenovo truplo in obudilo v njem zamrznjen bakterijo antraksa, ki se je ponovno začela razmnoževati in prešel v zemljo in vodo, preko nje pa v rastline, s katerimi se prehranjujejo severni jeleni, ki so jih gojili vaščani. Z antraksom se je okužilo več kot 2.000 živali, z njih pa je antraks prešel na ljudi.
Na Norveškem so leta 1989 našli grob s šestimi mladeniči, ki so leta 1918 umrli za špansko gripo. Takrat so jih pokopali v permafrost, ki pa se je stalil. Ko so trupla umrlih preiskali, so v njihovi krvi našli odlično ohranjen virus.
In obstaja bojazen, da v prihodnje ne bo šlo več za izolirane primere. Strokovnjaki menijo, da se bodo v prihodnosti odtajali še mnogi drugi grobovi z ljudmi, ki so umirali za različnimi smrtonosnimi boleznimi - od črnih koz do kuge - in v katerih so bakterije in virusi ostali skoraj nedotaknjeni.
V primerih, da imamo cepiva in delujoča zdravila, bi potencialne izbruhe teh bolezni še lahko nadzorovali. Kaj pa če se v ledu in permafrostu skrivajo virusi in bakterije, ki jih ni bilo med človeško populacijo že na tisoče let, ali pa takšni, s kakršnimi se sploh še nismo srečali?
Oživela bakterija, zamrznjena 100.000 let
Ker se Zemlja vedno bolj segreva, se tali vedno več ledu in permafrosta. V normalnih razmerah se vsako poletje stalijo zgornji deli permafrosta, do globine okoli 50 cm. Zaradi segrevanja, pa so taljenju izpostavljene tudi globlje plasti. Znanstveniki vedo, da sta led in permafrost odlično skrivališče za viruse in bakterije, ki lahko na ta način ostanejo žive še zelo dolgo - lahko tudi do milijon let - in se pri taljenju "zbudijo" iz dolgega "zimskega spanca". To pa pomeni, da lahko taljenje zaledenelih površin odpre Pandorino skrinjico.
Samo v 20. stoletju je za antraksom poginilo okoli milijon severnih jelenov. Ker v permafrostu ni lahko izkopati globokih jam, so večino teh pokopali v plitve grobove. V severni Rusiji so doslej našteli več kot 7.000 takšnih množičnih grobišč. In antraks je samo ena od smrtonosnih bolezni. V študiji, narejeni leta 2011 sta ruska znanstvenika Boris Revič in Marina Podolnaja zapisala: "Ena od posledic talečega permafrosta je lahko vračanje prenašalcev smrtonosnih bolezni iz 18. in 19. stoletja, posebej na podoročjih, kjer so pokopane žrtve teh bolezni."
Leta 2005 so raziskovalci uspešno "obudili" bakterijo, ki je bila ujeta v ledu več kot 32.000 let, torej iz časov, ko so po svetu hodili mamuti, ljudje pa so živeli še v kameni dobi. Dve leti kasneje je neka študija poročala, da so v vodi, ki je nastala iz 100.000 let starega ledu, našli bakterijo, ki je ob stalitvi ponovno oživela.
Seveda vse bakterije in virusi, ki so shranjeni v ledu in permafrostu ne oživijo. Nekateri pa. Recimo bakterija antraksa, ki tvori spore, te pa so ekstremno odporne na zunanje dejavnike in lahko v ledenih razmerah preživijo tudi več kot stoletje. Podobno velja za bakterijo, ki povzroča botulizem, pa tudi za nekatere glive in plesni.
Leta 2014 so ugotovili, da sta v permasfortu iz globine 30 m preživela dva virusa, ki sta bila zamrznjena več kot 30.000 let in ponovno postala infektivna. Na srečo je šlo za virusa, ki sicer napadata le amebe. Vendar to namiguje, da lahko morda v takšnih razmerah preživijo tudi drugi virusi, recimo takšni, ki napadajo ljudi.
Ali moramo biti zaskrbljeni?
Eden od argumentov pravi, da v resnici ne vemo, kakšno je tveganje, ki ga prinašajo patogeni iz permafrosta ali ledu in da bi se veljalo bolj posvetiti grožnjam, ki jih pomenijo "selitve" tropskih in subtropskih bolezni v kraje z doslej zmernim podnebjem. Med te boezni spadajo recimo malarija, kolera in vročica dengue.
Drugi argument pravi, da nevarnosti, ki jo prinašajo dolej zamrznjeni patogeni, ne bi smeli zanemariti samo zato, ker ne znamo oceniti tveganja. "Iz dosedanjih raziskav je moč ugotoviti, da verjetnost, da patogeni mikrobi lahko ponvno oživijo, ni ničelna," pravi ena od raziskovalk. "Kako verjetno je, da zamrznjeni patogen ponovno oživi, ne vemo, vendar ta možnost obstaja. Lahko bi šlo za bakterijo, ki jo premaga že imunski sistem, ali pa za bakterijo, ki bi bila odporna na vrsto antibiotikov, ali pa virus. Če bi šlo za prenašalca bolezni, s katerim človek že dolgo ni imel stika, potem naš imunski sistem nanj ne bi bil pripravljen. Tako da ja, to bi lahko bilo nevarno."
(povzeto po BBC)
