Turški arheologi trdijo, da so našli ostanke trojanskega konja. Odkrili so ostanke desetin jelševih desk in gredi, dolgih do 15 metrov, ki so bile zložene na nenavaden način, zaradi česar so zaslutili, da bi lahko šlo za legendarno skulpturo.
Večina zgodovinarjev meni, da je trojanski konj samo mitična gradnja, ki jo običajno povezujejo s Homerjevima epoma Iliado in Odisejo. Zgodba se sicer dogaja na koncu grško-trojanske vojne, ko so Grki uporabili lesenega konja, da bi z njegovo pomočjo zavzeli Trojo. Zgodbo je sicer v podrobnostih opisal rimski pesnik Vergil v "Eneidi". Zgodovinarji pa menijo, da je antični pisec trojanskega konja uporabil kot analogijo za vojaški stroj ali celo naravno katastrofo.
Najdena struktura odgovarja opisu iz Vergilove zgodbe, tako da so arheologi začeli verjeti, da je njihova najdba v resnici ostanek zvite grške strategije.
Poleg tega odkritje bronaste ploče, na kateri piše: "Za povratek domov, Grki to ploščo darujejo Ateni", nakazuje na to, da je najdba v resnici ostanek trojanskega konja. Podobno ploščo namreč omenja tudi grško-rimski pisec Kvint iz Smirne v svoji epski pesnitvi "Po Homerju".
Profesorja iz bostonske univerze, Kristin Morris in Chris Willson pravita, da sta prepričana, da je najdba v veliki meri povezana z legendarnim konjem in da vse dosedanje preiskave le še potrjujejo njuno teorijo.
"Datiranje z radioaktivnim ogljikom kažejo na to, da ti leseni ostanki izvirajo iz 12. ali 11. stoletja pred našim štetjem, kar ustreza datumom, ki so jih mnogi antični zgodovinarji navajali kot obdobje trojanske vojne," pravi profesorica Morrisova.