Ljubljanska Fakulteta za družbene vede (FDV) letos praznuje 60 let obstoja. Bila je ustanovljena kot Visoka šola za politične vede leta 1961, vse do danes pa je tam diplomiralo 13.909, se specializiralo 50, magistriralo 3073 in doktoriralo 490 družboslovcev. Kot šola, ki je valilnica političnih kadrov, je redno tarča napadov desnice, češ da širi levičarsko propagando. Sploh SDS in njeni medijski sateliti v FDV vidijo zaroto, v njenih profesorjih in študentih pa sovražnike. A kaj ko je ravno kopica vidnih članov SDS – vključno s predsednikom vlade Janezom Janšo – diplomirala na FDV.
Globalni vzorci
Antagonizem do FDV je zlasti v zadnjih letih postal eden skupnih imenovalcev največje stranke pri nas. Na ta način SDS sledi reakcionarnim silam skrajne desnice v ZDA, Franciji in drugod po svetu, ki obtožujejo družboslovne fakultete za številne težave moderne dobe, češ da s svojo ideologijo rušijo temeljne postulate družbe z odpiranjem vprašanj o družbenih krivicah, ki jih doživljajo ženske, pripadniki tujih etničnih skupnosti ali pripadniki populacije LGBTQ+. V teh očitkih bi le stežka našli kaj resnice, bolj kot to gre za netenje kulturne vojne in iskanje navideznih sovražnikov za doseganje političnih ciljev.
Najjasneje je svoje stališče ubesedil državni sekretar Vinko Gorenak, ki je lani še kot član opozicije zapisal: »FDV je potreba preprosto ukiniti in v SLO bo veliko manj tezav.« S takšno retoriko se SDS uvršča tik ob bok rumenim jopičem in povezanim neonacističnim gibanjem, katerih povezave z vladajočo stranko so vse očitnejše. Pripadniki rumenih jopičev so se tako januarja pred FDV slikali s transparentom z logotipom odkrito ksenofobe Generacije identitete in pripisom »Ustanova, okužena s kulturnim marksizmom«, kar je še ena od domislic skrajne desnice, ki v družbenih bojih vidi nevarnosti marksizma.
Stari in mladi
Poleg obramboslovca Janeza Janše, ki je diplomiral pod mentorstvom generalmajorja JLA in izrednega profesorja Milovana Zorca z naslovom Obrambnosamozaščitne funkcije v načrtih družbenega razvoja republike, je na FDV diplomiral, magistriral in doktoriral evroposlanec Milan Zver. Ta je bil na fakulteti celo raziskovalec in asistent za področje zgodovine politične misli. Študent FDV je tudi glasen kritik fakultete Branko Grims, ki je tam vpisal celo doktorat, ki mu ga je sofinanciral kar državni zbor, a ga kljub temu nikoli ni dokončal. V vladajoči stranki je najti še nekaj »FDV-jevcev«. Med drugim se z diplomo iz te ustanove ponaša poslanec Tomaž Lisec, ki je bil na faksu sošolec aktualnega ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja, člana koalicijskih partnerjev NSi. Prav tako je na Kardeljevi ploščadi 5 študiral državni sekretar za državno varnost Žan Mahnič, ki je diplomiral z naslovom Možni načini popolnjevanja Slovenske vojske glede na spremenjene varnostne razmere pri Urošu Svetetu, ki je bil konec julija imenovan za vršilca dolžnosti direktorja Urada vlade RS za informacijsko varnost. Kadri SDS, ki prav tako brez dvoma s stisnjenimi zobmi prenašajo kritike FDV, pa vključujejo še sekretarja na ministrstvu za kulturo Mira Petka in nekdanjega zunanjega ministra Dimitrija Rupla, ki je bil svoj čas tam tudi predavatelj. V svojem enoumju so tako v SDS sami očitno bolj krivi indoktrinacije, ki jo očitajo FDV. Kako sicer bi takšna institucija lahko sproducirala kadre, ki so končali v SDS, in ne v kateri izmed liberalnih strank?
