Glavna prednost napihljivih ali montažnih vrtnih bazenov je preprosta postavitev, saj zanjo načeloma ne potrebujemo nobenih gradbenih del. Vseeno je treba poskrbeti za čim bolj ravno podlago, betonska plošča bi bila še najprimernejša, a tudi ravna zelenica bo dovolj dobra. Bazen ne sme stati postrani. Na vse to je treba misliti pred začetkom montaže, vsekakor pa preden začnete natakati vodo.
Pomembna je varnost
Pri montaži velja dosledno slediti navodilom, s posameznimi deli pa ravnati previdno, da jih ne bi po nesreči poškodovali ali celo preluknjali. Bazen naj bo obrnjen tako, da prostor za filtracijo vode z vso napeljavo ne bo motil uporabe. Za delovanje črpalke boste morali potegniti električni kabel do vtičnice. Predlagamo, da ga zakopljete v tla, da vas med uporabo bazena ne bo motil. Če imate pri hiši majhne otroke, ki še ne znajo plavati, poskrbite za dodatno varnost s postavitvijo ograje okrog bazena.
Od nekaj deset pa do tisoč litrov
Otrokom namenjeni bazeni so napihljivi, v njih je vode le za deset ali dvajset centimetrov, kar je prav tako lahko nevarno, zato otrok nikoli ne pustite brez nadzora. Po uporabi je takšen bazen najbolje takoj izprazniti. Pri večjih bazenih to ni tako preprosto, količina vode je lahko zelo velika, tudi več deset tisoč litrov, zato jo običajno natočite le enkrat, na začetku sezone. To pomeni, da morate med uporabo skrbeti za njeno kakovost.
Mehansko čiščenje
Najosnovnejše opravilo je čiščenje površine vode z mrežo, napeto na koncu daljše palice. Z njo boste odstranili listje, večje delce, morda kakšno žuželko ali celo žabo. Da bo takšnega čiščenja čim manj, se splača kupiti pokrivalo, ki takrat, ko bazena ne uporabljate, preprečuje nabiranje umazanije na površini vode. Z rednim čiščenjem površine poskrbite tudi za manj usedanja prahu in druge umazanije na dno bazena. Kljub temu je treba s posebnim sesalnikom, ki je običajno povezan s filtrom, dno redno sesati, po možnosti vsak dan, vsekakor pa po dolgotrajni neuporabi. S tem boste med drugim preprečili kalnost vode med uporabo.
Filtrirni sistemi
Da bo voda zares bistra, jo je treba redno filtrirati. Filtrirni sistemi so običajno že del paketa ob nakupu. Sestavljeni so iz napeljave, ki vodo iz bazena skozi tako imenovani skimmer preusmeri v čistilnik, očiščeno vodo pa vrne v bazen. Učinkovitost sistema je odvisna tako od vrste filtra kot od moči črpalke, ki bi morala biti prilagojena velikosti bazena oziroma količini vode v njem. Celotna količina vode v bazenu naj bi se prefiltrirala vsaj vsakih šest ur. Filtriranje je treba prilagoditi tudi številu kopalcev in vremenskim razmeram, kar boste s preprostimi rešitvami težko dosegli.
Vsaj občasno bo treba bazen oziroma njegove robove (zlasti stene na višini vodne gladine) očistiti ročno (s krpo) in po potrebi odstraniti vodni kamen.
Kemijsko čiščenje
Ne glede na to, kako smo dosledni z mehanskim čiščenjem, brez kemije v bazenu ne bo šlo. Tu ne gre samo za vidno čistočo ali bistrost vode. V vodi se namreč pri temperaturah od 25 do 30 stopinj Celzija, ki so običajne v domačih bazenih, razmnožujejo bakterije in glivice, ki skupaj z drugimi nečistočami prihajajo iz okolja, še bolj pa s kopalci. Tudi v domačem bazenu je zato treba redno preverjati kakovost vode in jo po potrebi izboljševati z različnimi pripravki.
Najosnovnejše je kloriranje, pri čemer se uporablja organski klor v obliki granulata ali tablet. Doziranje poteka v skladu z navodili proizvajalca. V bazenski vodi bi moralo biti klora od 0,5 do 1,0 mg/liter. Če bazen uporablja veliko ljudi ali pa ob začetku sezone, če ste pustili vodo v bazenu čez zimo, je treba poskrbeti za tako imenovane klorne šoke, ko v vodo spustimo več kot 2 miligrama klora na liter vode. To je najbolje storiti zvečer, približno vsakih štirinajst dni. Če je klora v vodi preveč, draži kožo in sluznico kopalcev ter povzroča rjavenje kovinskih delov bazenskega ogrodja. Če ga je premalo, se bakterije in alge prekomerno razmnožujejo.
Pomemben je pH vode
Da z vodo ni vse v najlepšem redu, boste najverjetneje opazili že s prostim očesom, a resnično kakovost vode lahko preverite le z meritvijo pH-vrednosti. Kakovostna voda ima nevtralen pH, le za odtenek se lahko nagne proti bazičnosti (od 7,0 do 7,4). Nihanje vrednosti pH je lahko posledica sprememb temperature vode in vnašanja umazanije, nanjo vpliva tudi dodajanje sredstev za čiščenje in nego bazena.
Najpogostejše težave z vodo pri domačih bazenih
Zelena voda
Zakaj? Filtriranje ni učinkovito, vrednost pH ni ustrezna, v vodi je preveč organske umazanije. Kako odpraviti? Preverite in očistite filtrirni sistem, vrednost pH spravite v običajne okvire (od 7,0 do 7,4), po potrebi izvedite klorni šok in očistite dno bazena, kjer so se nabrale odmrle alge. Dolijte svežo vodo.
Kalna, mlečna voda
Zakaj? Vrednost pH je previsoka, zato se v vodi izloča vodni kamen. Kako odpraviti? Prečistite filtrirni sistem, znižajte vrednost pH, dodajte sredstvo za odstranjevanje vodnega kamna iz vode. Rjava voda Zakaj? V vodi so bakreni ali železni delci, kar se najpogosteje zgodi, če bazen napolnite z vodo iz vodnjaka. Kako odpraviti? Dobro prečistite filtrirni sistem, nastavite ustrezno vrednost pH (od 7,0 do 7,4), uporabite sredstvo za odstranjevanje vodnega kamna in kovin iz vode.
Po kopanju je koža razdražena
Zakaj? Vrednost pH ni ustrezna ali pa je v vodi napačna mešanica klora. Kako odpraviti? Dobro prečistite filtrirni sistem, preverite vrednost pH in jo po potrebi spravite v običajne meje (od 7,0 do 7,4). Prenehajte z doziranjem klora in dolijte svežo vodo, dokler vrednost klora ne pade na 0,5 do 1,0 mg/liter.
