Za tako imenovane "dogodke, ki imajo za posledice splošno izumrtje" (v angleščini "Extinction Level Events" - E.L.E.) smo navadni smrtniki prvič slišali v filmu "Zadnji udarec" (Deep Impact), v katerem Zemlji grozi velik asteroid, ki lahko povzroči takšen dogodek. V filmu se človeštvo in življenje na Zemlji s pomočjo tehnologije in samožrtvovanja vesoljske posadke sicer izogneta najhujšemu, vendar so posledice še vedno katastofalne.
Pri teh dogodkih ne gre za klasično izumiranje vrst, ki se v naravi dogaja spontano skozi dolga obdobja, pa tudi ne nujno za popolno sterilizacijo planeta, gre za takšne, ki v relativno kratkem času močno opustošijo življenjsko raznolikost na Zemlji. Naš planet je takšnih dogodkov doživel že kar nekaj in o tem pričajo fosilni ostanki ali geološke sestave kamnin, pa zrak izpred tisočletij, ujet v ledu na polih in drugi "zapisi", ki jih znajo danes razbrati znanstveniki. Najbolj znan je zagotovo padec meteorita pred 66 milijoni let v bližini današnjega polotoka Yucatan v Srednji Ameriki, ki je "zbrisal" večino velikih dinozavrov in tako posredno naredil prostor za razvoj sesalcev in s tem človeštva.
V grobem pa lahko dogodke E.L.E. razvrstimo v 7 glavnih skupin.
Sončna/zvezdna nevarnost
Življenje, kot ga poznamo, brez Sonca, naše najbližje zvezde, ne bi moglo obstajati. Vendar Sonce na dolgi rok ni Zemljin prijatelj. Na koncu jo bo uničilo. Zvezde kot je Sonce sčasoma postajajo vse svetlejše, zaradi izgorevanja vodika in tvorbe helija. V naslednji milijadi let bo naše Sonce za približno 10 odstotkov bolj svetlo in vroče. Morda se tosliši malo, vendar bo to povzročilo močnejše izparevanje vode iz oceanov in s tem več oblakov. Vodna para pa je (tako kot CO2) eden od toplogrednih plinov, ki preprečujejo toploti, da bi ušla v Vesolje. Tako se atmosfera še naprej pregreva, kar povzroči dodatno izparevanje in s tem še dodatno segrevanje in krog se nadaljuje, dokler temperature ne dosežejo tolikšnih vrednosti, da življenje ni več mogoče. In če bi nekako kakšni obliki življenja vendarle uspelo preživeti, bi jo dokončno uničilo naše Sonce, ki se bo slej ko prej spremenilo v t.i. Rdečo velikanko in svoj obseg razširilo do Marsove orbite - s tem pa "požrlo" Merkur, Venero in naš planet.
Sonče pa lahko naš planet "spraži" že pred tem. Na Soncu venomer prihaja do izbruhov snovi, tako imenovanih "sončnih izbruhov", pri katerih naša zvezda izvrže na mililijarde ton visoko energetskih in nabitih delcev v okolico. Ti izbruhi lahko segajo daleč preko Zemljine orbite. Vendar niso usmerjeni samo proti Zemlji. Včasih nas tako zajame le del teh izbruhov, tako imenovana "sončna nevihta", ki povzroči prekrasen in močan severni oz. južni sij (auroro). Če pa naš planet zadene "direkten udarec", pa ga to lahko dobesedno scvre.
Sonce pa ima tudi svoje "prijateljice" zvezde, ki Zemlji tudi niso naklonjene. Nekatere od njih lahko postanejo t.i. supernove in eksplodirajo. Bližnja supernova (oddaljena manj kot 6.000 svetlobnih let) lahko pri eksploziji sprosti toliko gama žarčenja, da bi to ob direktnem udarcu "zbrisalo" organizme in odpihnilo varovalno ozonsko plast, ki nas ščiti pred nevarnim ultravijoličnim sevanjem s Sonca. Znanstveniki menijo, da je takšen dogodek sprožil množično izumrtje v poznem Ordoviciju, geološki dobi, ki se je končala pred 445 milijoni let.
Magnetna nevarnost
Zemlja je tudi ogromen magnet, ki je z življenjem v ljubezensko-sovražnem odnosu. Magnetno polje nas ščiti pred najhujšim Sončevim sevanjem. Vsake toliko časa pa se severni in južni magnetni pol zamenjata. Vendar se to projavlja v neenakomernih časovnih presledkih, prav tako različno dolgo trajajo obdobja, v katerih se magnetno polje Zemlje ponovno obnovi. Znanstveniki še ne vedo natančno, kaj se ob tem zgodi. Morda nič, morda pa oslabljeno magnetno polje Zemljo izpostavi sončnemu vetru, ki lahko odpihne kisik iz naše atmosfere. Znanost danes meni, da ta obrat magnetnih polj ni vedno dogodek, ki bi imel za posledico splošno izumrtje. Včasih pa je ...
Grdi, grdi asteroid
Čeprav to obliko E.L.E. največkrat omenjajo, pa boste morda presenečeni, da je do danes zanesljivo s padcem meteorja povezan le en E.L.E. -, tisti, ki je "zbrisal" dinozavre. Drugi padci velikih meteoritov so sicer napravili le večjo ali manjšo škodo. Dobra stran je tudi, da smo doslej po oceni znanstvenikov odkrili okoli 95 odstotkov asteroidov in kometov, ki imajo premer večji od 1 km in ki lahko kdaj pomenijo grožnjo našemu planetu. Druga dobra vest je, da bi po mnenju znanstvenikov moral takšen objekt imeti okoli 100 km v premeru, da bi izbrisal vse življnje na Zemlji. Sicer so nedavno enega takega odkrili in se bo našemu planetu približal čez sto let, vendar nas ne bo ogorozil - vsaj doslej kaže tako. Slaba novica pa je ta, da je še vedno neodkritih okoli 5 odstotkov velikih asteroidov in kometov in da nimamo tehnologije, s katero bi lahko nevarnost odvrnili - ne glede na to, kaj nam kaže Hollywood.
Bi pa padec velikega asteroida predvsem popolnoma uničil življenje v premeru nekaj 10 ali nekaj 100 km od "točke nič", veliko več bitij pa bi umrlo za posledicami potresov, cunamijev in požarov. Tisti, ki bi preživeli, bi imeli veliko težav z iskanjem hrane, saj bi takšen udarec spremenil tudi podnebje in povzročil masovno izumiranje vrst.
Morska nevarnost
Dan preživet na obali je morda nadvse idiličen, dokler se ne zavemo, da je modri del našega Modrega planeta veliko nevarnejši od vseh morskih psov, ki ždijo v globinah. Oceani lahko E.L.E. sprožijo na več načinov. V morskem dnu se skrivajo ogromne zaloge metana, nakopičenega skozi milijone let. Včasih ta metan lahko ozbruhne v velikanski erupciji, imenovan "klaratni izbruh" - klarati so molekule vode in metana v različnih razmerjih. Takšen izbruh sprosti velikanske količine metana naravnost v atmosfero. Ker je to toplogredni plin, močno vpliva na naše podnebje. Takšni izbruhi naj bi se zgodili v zemeljski zgodovini vsaj dvakrat.
Dolgotrajno višanje ali nižanje morske gladine prav tako lahko vodi k izumrtju mnogih vrst, saj prizadene priobalno življenje kot tudi vrste, ki živijo v vodi. To pa, po učinku povratne zanke prizadene življenje na površju in lahko vodi do E.L.E.
Sprememba kemičnega ravnovesja v morjih (predvsem količine kisika), je prav tako nevarno. Če zgornje plasi vode postanejo "anoksične" - torej se v njih drastično zmanjša prisotnosti kisika, lahko pride do verižnega izumiranja. Paleontologi so našli dokaze za vsaj štiri izumrtja, ki so bila posledica teh sprememb.
Včasih pa je dovolj, da se spremeni količina redkih elementov, recimo Selena, v morski vodi, kije pomemben za delovanje mikroorganizamov, ki so hrana drugim živalim, te pa spet drugim itd. Oceani tudi občasno prehajajo v obdobja, ko se bolj slana površinska voda potopi v globine. Na površino pride s kisikom manj bogata voda, kar pomeni slabo novico za organizme na gladini tiste, ki od teh organizmov živijo. Vsaj dva E.L.E dogodka pripisujejo temu obratu površinske vode.
Zmagovalci so ... vulkani
Medtem ko je po sedanjih spoznanjih z nižanjem morske gladine povezanih 12 množičnih izumrtij, pa je le sedem od teh pomenilo pomembnejše izumrtje vrst. Vulkanski izbruhi so medtem povezani z "le" 11-imi izumrtji, vendar so bila vsa pomembna. Vulkani povzročajo E.L.E. z izbruhi, pri katerih v atmosfero preidejo ogromne kolčine prahu, pepela, žveplovih spojin, oglijikovega dioksida in drugih plinov, kar posledično privede do kolapsa prehrambenih verih, fotosinteze, zastrupitev tal in morij s kislim dežjem in povročanja globalne otoplitve. Niso pa vsi vulkanski izbruhi tako katastrofalni, pač pa le izbruhi t.i. supervulkanov. Ti so lahko skriti pod površjem (kot je recimo supervulkan pod ameriškim nacionalnim parkom Yellowstone) ali pa se skrivajo za enim ali malim številom vidnih vulkanom, ki so samo "mozolj" na supervulkanu, skritim pod njimi. Eden takšnih je v naši relativni bližini, pod ognjenikom Vezuv v Italiji.
Vročina ali mraz?
Seveda ne gre spregledati globalnega segrevanja ali ohlajanja, ki sta lahko povzročitelja E.L.E. Globalna zaledenitev je povezana s tremi množičnimi izumtji. Pri tem ni bil mraz tisti, ki je povzročil izumrtje, pač pa padec morske gladine, ko se je velik del vode iz oceanov in atmosfere spremenil v led.
Globalno segrevanje je v nasprotju z ohladitvijo, veliko bolj učinkovit ubijalec. Zaradi njega je prišlo do treh izumrtil. Doslej se je "naravno segrevanje" vedno na koncu nekako izravnalo, vendar znansteniki domnevajo, da Zemlja dolgoročno gre po poti svoje sestre, planeta Venere, ki je nekoč bila podobno pokrita z vodo in prijetno atmosfero, danes pa jo zaradi toplogrednega učinska, ki je ušel z vajeti, prekrivajo debeli oblaki, pod katerimi je sterilizirana površina, vse skupaj pa dobesedno spominja na "pekel".
Naš največji sovražnik - človek
Človeštvo ima danes v rokah veliko načinov, da iztrebi samo sebe, v pekel pa s seboj potegne še preostalo življenje. Tako smo sposobni povzročiti E.L.E. z jedrsko vojno, ali klimatskimi spremembami, ki so posledica našega delovanje. Nekakšna "notranja lastnost" vseh E.L.E pa je, da so večinoma postopni in vodijo k t.i. "domino efektu", pri katerem en dogodek prizadene eno ali več vrst, kar pa vodi k naslednjemu dogodku, ki jih, ker je vse življenje povezano med sabo, uniči še več.
