Mestna oz. urbana populacija je tako presega polovico svetovnega prebivalstva (7,6 milijarde ljudi). In mesta še rastejo, tudi tista največja.
Če so še pred nekaj desetletji na lestvicah po številu prebivalcev kraljevala ameriška in evropska velemesta, pa jih danes na lestvici desetih največjih mest sveta ne najdemo več.
Današnja slika je takšna (podatki so iz leta 2020)
1. Tokio (Japonska) – 37.435.191 prebivalcev
2. Delhi (Indija) – 29.399.141 prebivalcev
3. Šanghaj (Kitajska) – 26.317.104 prebivalcev
4. Sao Paulo (Brazilija) – 21.846.507 prebivalcev
5. Mexico City (Mehika) – 21.671.908 prebivalcev
6. Kairo (Egipt) – 20.484.965 prebivalcev
7. Daka (Bangladeš) – 20.283.552 prebivalcev
8. Mumbaj (Indija) – 20.185.064 prebivalcev
9. Peking (Kitajska) – 20.035.455 prebivalcev
10. Osaka (Japonska) – 19.222.665 prebivalcev
V vseh teh mestih živi skupaj skoraj 237 milijonov ljudi, več kot v Nemčiji, Franciji in Italiji skupaj. Če bi ta mesta bila ena država, bi po številu prebivalcev bila 5 najštevilčnejša država na svetu - s tega mesta bi izrinila Pakistan.
Od evropskih mest je najvišje uvrščen Carigrad/Istanbul, ki je z več kot 15 milijoni prebivalcev uvrščen na 13. mesto, Moskva z 12 milijoni je 24. in Pariz z 11-imi milijoni na 28. mestu lestvice megalopolisov.
V zadnjih 60-ih letih se je število prebivalcev v urbanih območjih več kot početverilo. Leta 1900 je v mestih živelo manj kot 15 odstotkov ljudi, leta 1960 34 odstotkov, danes pa več kot 56 odstotkov vsega prebivalstva.
Tudi v prihodnje se bo rast mestnega prebivalstva nadaljevala. Projekcije predvidevajo, da bo mestno prebivalstvo v naslednjih 20-ih letih najhitreje naraščalo v Aziji (odkoder je 7 od 10-ih največjih mest) in v podsaharski Afriki. V Evropi medtem delež prebivalstva, ki živi v mestih, že desetletja stagnira, vendar tukaj v mestih živi kar tri četrtine njenih prebivalcev. Najbolj urbanizirana celina pa je Severna Amerika, kjer v mestih živi več kot 80 odstotkov ljudi.
