Nekaj kilometrov od rajskih plaž severnega dela avstralske zvezne države Queensland stoji gora. Pravzaprav bi ji težko rekli gora, saj nima običajnih sten in prepadov, kot običajne gore. V resnici je velikanski "kup" črnih skal. Velikanska črna gomila je vidna tudi iz vesolja in je lepo vidna iz satelitske slike na Google Earthu.
Črne skale so lahko velike tudi kot hiša. Gre pa za granit oz. ohlajeno magmo, staro kakšnih 260 milijonov let. Ker med skalami ni veliko zemljine, skale tvorijo tudi blodnjak prehodov, ki vodijo v notranjost gore. V poletni vročini lahko skale postanejo tudi izredno vroče.
Območje Črne gore (angl. Black Mountain), ki so jo avstralski staroselci poimenovali Kalkajaka, kar pomeni "Kraj puščice", je danes narodni park. Ima pa zelo slab renome in mnogi lokalni prebivalci se kraju izogibajo.
Kraj je bil zlovešč že za originalne avstralske prebivalce, ki so tam živeli tisočletja pred prihodom Evropejcev. Tudi ti so se gori raje izognili, kot pa vzpenjali nanjo ali raziskovali labirinte, ki vodijo vanjo.
Gore se drži slab sloves, da na njenem območju izginjajo ljudje. Čeprav zgodbe o izginulih segajo že v mite staroselcev, pa so jih dokumentirali tudi evropski naseljenci. Prva znana dokumentirana zgodba je iz leta 1877, ko je neki možak odjahal proti gori, da bi poiskal izgubljeno tele iz njegove črede. Potem ko se je po dobrem dnevu iz gore vrnil samo konj, so organizirali iskanje moža, vendar je bilo iskanje neuspešno.
Nekaj let kasneje se je pred roko pravice na območje gore skrila kriminalna družba, ki jo je vodil Sugarfoot (Sladkonogi) Jack. Kljub napornemu in podrobnemu iskanju, ki ga je izvedla policija, je za njimi izginila vsaka sled. Žrtev gore je bil tudi eden izmed policistov, ki je iskal zločince. Pri iskanju je stopil v eno izmed jam, iz nje pa se nikoli več ni vrnil. Nihče, tudi lokalni stezosledci, si ga ni upal iti iskat.
Nekoč sta se na območju gore izgubila dva moška. Eden od njiju je izginil, drugi pa se je uspel vrniti, vendar je zblaznel. Spisek izginulih pa je seveda daljši in doslej njihovih trupel, razen enega samega, popotnika po imenu Harry Page, niso nikoli našli. Vzrok Harryjeve smrti je ostala uganka do današnjih dni.
Mnogi ljudje poročajo o občutkih tesnobe ali strahu že ob pogledu na goro in njen skoraj nenaravni videz. Vetrovi in premikanje težkih skal pa povzročajo tudi nenavadne, skoraj nezemeljske zvoke, ki jih opisujejo kot ječanje, zdihovanje ali žalobne krike.
Tudi piloti se letenju nad Črno goro izogibajo, saj velikokrat tam lahko naletijo na nenadne turbulence in magnetne anomalije, ki motijo njihove navigacijske naprave.
Čeprav se na Črni gori vsekakor dogaja nekaj skrivnostnega, še nikoli ni nihče podrobneje raziskal za kaj gre, čeprav so nekateri že poskušali. Seveda brez uspeha. Črna gora svojo skrivnost drži zase.
