Kleopatra je zagotovo (poleg lepotice Nefretete) najbolj slavna egipčanska faraonka. Ženska, ki je omrežila Julija Cezarja, z njim imela sina, potem pa, po Cezarjevem umoru, osvojila še Marka Antonija, s katerim je imela tri otroke, in pri tem stavila na napačno karto v državljanski vojni starega Rima, kar je pripeljalo tudi do padca njenega kraljestva in njene lastne smrti, je bila legendarna že v času svojega življenja.
Bila je vir mnogih zgodb, čenč in natolcevanj. Legendarno je bilo njeno prvo srečanje z rimskim diktatorjem Julijem Cezarjem. Ko je ta prišel v Egipt, da bi od njenega očeta zahteval, naj starodavno državo ob Nilu, ki ji je vladala, pokori Rimskemu cesarstvu, se je dala zaviti v preprogo in pretihotapiti v palačo, v kateri je Cezar prebival. Ko so pred njim preprogo razvili, se je pred njegove noge skotalila sama faraonka. Učinek prvega vtisa je bil natančno takšen, kot je hotela. Cezar je podlegel njenim čarom. Njen prihod v Rim je bil ena najbolj ekstravagantih predstav, kar jih je kdaj videlo Večno mesto in Rimljani, ki so ljubili predstave in parade, so bili prevzeti.
Tudi njena smrt je navdihnila umetnike. Po legendi je potem, ko je njen naslednji rimski ljubimec, Mark Antonij, v pomorski bitki pri Akciju izgubil bitko proti Oktavijanu (bodočemu cesarju Avgustu), ukazala, naj jo nadišavijo z najdražjimi vonjavami, oblečejo v najlepša oblačila, ter prinesejo košaro s figami. Le svoji najzvestejši dvorni dami je skrivaj naročila, naj v košaro skrije strupeno kačo ... Bila je poslednja faraonka, vladarka države, ki je že v njenem času obstajala 3.000 let in je po njeni smrti postala del rimskega imperija ter za vedno potonila v zgodovino.
Kakšna je bila videti ta "fatalna ženska antičnega sveta", da so ji podlegli najmočnejši možje tedanje dobe?
Ko so leta 2007 v Družbo za antikvitete v britanskem Newcastlu prinesli droben kovanec, je podoba na njem dodobra pretresla javnost. Ženska, upodobljena na njem, o kateri je napis "Kleopatra kraljica kraljev in mati otrok, ki so kralji" povedal, za koga gre, ni bila v ničemer podobna Elizabeth Taylor, eni najlepših žensk na svetu našega časa, ki jo je upodobila v filmu iz leta 1963 (in za to vlogo kot prva igralka v zgodovini zaslužila milijon dolarjev). Namesto tega je bila ženska podoba na kovancu videti nekako "vsakdanja", celo "neprivlačna" s svojim kljukastim nosom, velikimi, skoraj votlimi očmi in podbradkom.
Vendar ta kovanec ni bil nič posebnega. Navsezadnje so našli že kar nekaj kovancev in kipov z njeno podobo - in vsi so pričali o tem, da Kleopatra ni bila nobena posebna lepotica, vsaj ne po današnjih standardih. Tudi dvomiti, da kovanec prikazuje izmišljeno podobo, ne gre, kajti upodobitvena umetnost tedanje dobe v Sredozemlju je težila k čimbolj realističnim portretom. Čeprav se njen nos in brada zdita precej pretirana, pa je to verjetno posledica tega, da sta to bili dve najbolj prepoznavni značilnosti njenega obraza. Da je to res, pritrjujejo tudi portreti njenega očeta, Ptolomeja XII, ki prikazujejo moškega z izrazitim nosom in nagnjenim čelom. Zelo verjetno sta torej to značilnosti, ki jih je podedovala. In najverjetneje je, kot je bilo tedaj v navadi, tudi sama potrdila upodobitev na kovancu.
Kleopatra pa skoraj zagotovo tudi ni imela značilnih potez, ki jih imajo ženske v Sredozemlju. Sama je bila namreč po rodu Grkinja. Bila je članica dinastije Ptolomejcev, potomcev grškega generala Ptolomeja, ki je prišla na oblast v Egiptu, potem, ko ga je zavzel Aleksander Veliki. Kljub temu, da je zavladal Egiptu, pa je bil Aleksander tako očaran nad starodavno kulturo, da ji ni vsiljeval grške, pa tudi Ptolomejci so prevzeli egipčanske navade in se imenovali faraoni. So se pa poročali znotraj družine. Kleopatra je tako najverjetneja bila potomka poročenih brata in sestre.
Tudi Kleopatra, kar se tiče zakonske zveze ni bila izjema. V času, ko je srečala Julija Cezarja, je pravkar v boju za oblast premagala svojega brata Ptolomeja XII, s katerim je po smrti svojega očeta bila sovladarka in najverjetneje tudi z nim bila tudi poročena. Poleg tega ni bila edina Kleopatra. V dinastiji Ptolomejcev je bilo ime Kleopatra pogosto in v resnici je bila sedma po vrsti, vendar je le ona izmed vseh najbolj znana.
Glede na to, da je bila potomka Grkov, ki so se poročali med sabo, je zagotovo imela obraz, ki ni bil podoben obrazu običajne egipčanske ženske. Verjetno je bila bolj svetlopolta, mogoče je imela tudi svetle lase, kajti njeni grški predniki so izhajali iz severnega grškega plemena Dorcev, kjer so bili svetlolasi in svetlopolti ljudje pogosti.
Po mnenju sodobnih zgodovinarjev zagotovo tudi ni bila manekensko suha. Nekateri so sicer trdili, da je bila debela, vendar danes prevladuje mnenje, da ni bila, pač pa "lepo zaobljena".
Kakšna je v resnici izgledala, danes tako zares ne ve nihče. Njeni sodobniki so jo opisovali bodisi kot izjemno lepotico, bodisi kot zelo neprivlačno - odvisno, na kateri strani so bili. Rimski poet Horacij jo je razglasil za "smrtonosno pošast", njegov kolega Propercij pa je šel še dlje in jo imenoval "kurba".
Po drugi strani jo je starorimski zgodovinar Kasij Dio opisal kot "žensko izjemne lepote ... z močjo, s katero si je vsakogar podredila". Grški biograf Plutarh, ki je o njej pisal stoletje po njeni smrti, je zapisal: "Njena lepota ni bila neprimerljiva s katero drugo ... tudi ne takšna, da bi prepadla vsakogar, ki jo je ugledal."; kljub temu pa ji je priznal "nepremagljivi šarm".
Nedvomno je ta fatalka antike imela "tisto nekaj", s čimer je premagala takšna machota, kot sta bili obe rimski vojskovodji. Del tega je zagtovo bila njena izobraženost. Bila je ena najbolj izobraženih ljudi svojega časa.
Tekoče je govorila devet jezikov, bila je izobražena v umetnosti, astronomiji in filozofiji. Veljala je za dobro in inteligentno vladarko.
Imela je tudi dar, da je pri ljudeh ustvarila občutek, da so v središču njene pozornosti. Kasij Dio je zapisal, da je Kleopatra "imela znanje o tem, kako postati všečna".
In prav te kvalitete, bolj kot njen izgled, so bile verjetno tiste, ki so prepričale tako Cezarja kot Marka Antonija.
