Virusi, kot je SARS CoV-2, se hitro razvijajo – vsakič, ko se množijo, v njihovem genomu nastane mutacija. Mnogo jih nima nobenega vpliva na lastnosti virusa, nekatere pa so lahko celo nevarne za njegovo preživetje (čeprav iz očitnih razlogov, take »smrtonosne« mutacije ne morejo prenesti na nove generacije). Od časa do časa pa nastanejo mutacije, ki virusu podarijo nekatere evolucijske prednosti – omogočijo, da hitreje raste, se razmnožuje in širi, ali pa pomenijo prednost v boju z našim imunskim sistemom. Dlje, kot se virus širi od enega gostitelja do drugega in se razmnožuje, več je možnosti, da nastanejo take dobre (in za nas slabe) mutacije in da se pri tem ustvari nov sev, ki ima drugačne lastnosti in vedenje od izvirnega.
Seveda povzročanje težjih simptomov pri gostitelju ni vedno prednost za virus – če gostitelj prehitro umre, virus ne dobi priložnosti, da bi se razširil, in njegov sev bo prenehal obstajati. Zato je ena največjih ovir pri zaviranju epidemije bolezni, kot je covid-19 (in mnogo drugih), da ljudje več dni ne kažejo nobenih znakov bolezni.
Če bi okužena oseba nemočno padla v posteljo že uro ali dve za tem, ko je dobila virus, ne bi mogla hoditi naokrog in ga širiti, ne da bi se zavedala, kaj počne. Lažje bi lahko ugotovili, s katerimi osebami je bil oboleli v tem kratkem času v stiku, in hitreje bi lahko dobil zdravniško pomoč, kar bi olajšalo delo celotnega zdravstvenega sistema.
Zato je epidemije bolezni, ki jih povzročajo zmerno nevarni virusi, tudi najtežje ustaviti.
Da bi lahko zavrli epidemijo nekega novega in neznanega virusa, od kar obstaja svet, obstaja le en način – uporaba zaščitnih ukrepov. Eden teh je tudi socialna razdalja, ki tako kot drugi ukrepi pripomore k počasnejšemu širjenju virusa. Pripomore pa tudi k temu, da virusi, ki jim uspe preživeti te ukrepe, postanejo bolj odporni – naravna selekcija bo na primer ohranila tiste seve, ki so manj opazni, ker izzovejo blažje simptome, ali tiste, ki lahko dlje časa preživijo zunaj gostitelja in čakajo svoj trenutek, da ga okužijo. Take seve je težje obvladati, vendar pa ti niso nujno tudi bolj smrtonosni. Upamo, da bomo s strogo disciplino celotnega človeštva, z novimi cepivi in učinkovitejšim sistemom spremljanja širjenja virusa lahko obvladali to epidemijo in se iz nje kaj naučili. Kljub vsemu pa stroga disciplina in učenje iz izkušenj do zdaj nista bila odlika večine pripadnikov naše živalske vrste, to pa je prav tisto, na kar računajo virusi.
