Eden od najbolj vplivnih režiserjev vseh časov je s svojimi deli popolnoma spremenil svet kinematografije. Njegovi filmi namreč pri gledalcih ustvarjajo izrazito izkušnjo in psihološko napetost ... In še danes, ko novodobni filmi ponujajo izjemne prizore, ki so ustvarjeni s pomočjo tehnologije, ostajajo njegovi filmi absolutno posebni, večni.
Težko otroštvo
Alfred Joseph Hitchcock se je rodil v Londonu 13. avgusta 1899. Katoliški starši so ga vzgajali zelo strogo in represivno. Svoje otroštvo je opisal kot osamljeno, deloma tudi zaradi svoje debelosti. Metode, ki sta jih starša uporabljala pri vzgoji malega Alfreda, so bile resnično krute. Nekoč ga je oče na primer poslal na lokalno policijsko postajo z listkom, na katerem je pisalo, da naj ga policist zapre za 10 minut, ker se je slabo obnašal. Tudi mati je imela precej trde prijeme, nekoč ga je prisilila, da je nekaj ur nepremično stal ob vznožju njene postelje ... Te izkušnje v otroštvu se odražajo tudi v njegovih delih. Odnos z materjo pride do izraza predvsem v filmu Psiho.
Umetniška duša ...
Hitchcock je obiskoval jezuitsko šolo St. Ignatius College, preden se je vpisal na londonsko univerzo, kjer je obiskoval umetniške tečaje. Sčasoma je dobil službo risarja in oblikovalca v podjetju Henley's. Med delom pri Henleyju pa je začel pisati kratke članke za interno glasilo. Že v svojem prvem delu je z impresivno spretnostjo uporabljal teme lažnih obtožb, nasprotujočih si čustev in zasukov.
Izdeloval zapise za neme filme
V filmsko industrijo je vstopil leta 1920, star šele 21 let. Takrat se je zaposlil v podjetju Islington Studios, ki se je kasneje preimenovalo v Gainsborough Pictures. Tu je izdeloval napise za neme filme in se popolnoma navdušil nad fotografijo in filmom. V nekaj letih je tako napredoval, da je postal pomočnik režiserja.
Neuspeh, ki je privedel do uspeha
Že zelo zgodaj je začel delati kot režiser. Leta 1925 je režiral nemi film The Pleasure Garden, britansko-nemško koprodukcijo. Film ni doživel komercialnega uspeha, kar je skorajda ustavilo sicer obetavno Hitchcockovo kariero. A zagon in želja do ustvarjanja ga nista zapustila in tako je kmalu doživel svoj prvi veliki uspeh. Film The Lodger: A Story of the London Fog (zgodba o londonski megli), ki je v Londonu izšel na valentinovo leta 1927, v New Yorku pa 10. junija 1928, je je bil dejansko prvi film v njegovem prepoznavnem stilu, napet triler, ki je gledalcem pognal strah v kosti. Sicer nemi film govori o lovu na nevarnega serijskega morilca, ki seje smrt po meglenih londonskih ulicah. Po velikem uspehu tega filma je začel Hitchcock veljati za enega najbolj obetavnih britanskih režiserjev in s tem je prišla tudi slava.
Prehod v zvočni film
Leta 1929 je začel ustvarjati nov triler – Blackmail (Izsiljevanje). Zgodba pripoveduje o Londončanki, ki umori moškega, ki jo je poskušal posiliti. Ko je bil film že v nastajanju, so se producenti odločili za preskok – iz nemega filma je tako nastal zvočni film. Sicer sta bili na koncu izdelani kar dve verziji, nema in zvočna. Prav Izsiljevanje je tako prvi zvočni britanski film. Tudi ta je doživel velik uspeh ...
Hollywood, prihajam!
Leto 1939 je bilo za Hitchcocka prelomno, saj je zapustil London in se preselil v Hollywood. Tam je ustvaril svoj prvi ameriški celovečerec, romantični triler Rebecca, ki je nastal po istoimenskem romanu Daphne du Maurier iz leta 1938.
11 nominacij za Rebecco
Film, v katerem igrata Laurence Olivier in Joan Fontaine, je dosegel izjemen uspeh, in to ne samo med gledalci, temveč tudi med kritiki. Na 13. podelitvi oskarjev je prejel enajst nominacij, več kot katerikoli drugi film tistega leta, prejel pa dva kipca – za najboljši film in najboljšo kinematografijo.
Hitchcock je bil izredno ploden režiser, saj je ustvaril več kot 50 filmov, med katerimi so legendarne klasike, kot so Dvoriščno okno (1954), Psiho (1960), Ptiči, (1963) ...
Televizijska kariera
Hitchcocka pa smo lahko spremljali tudi na televiziji v izjemno uspešni črno-beli ameriški seriji Alfred Hitchcock Presents (Alfred Hitchcock predstavlja). Bil je producent serije in občasno tudi režiser. Zanjo je značilna napeta, rahlo ironična zgodba, začetna glasba »Pogrebni marš za marioneto« ter Hitchcockov ironični govor na začetku in koncu epizode. Vsaka epizoda je trajala približno 25 minut. Predvajana je bila med letoma 1955 in 1962. Potem so jo podaljšali na 50 minut in jo preimenovali v The Alfred Hitchcock Hour (Ura s Hitchcockom). Serijo so predvajali po celem svetu
