Navada je železna srajca, pravijo. In že naše babice in dedki so vsako jesen ob vrt pripeljali zaloge hlevskega gnoja, da so ga pred prekopavanjem (»štihanjem«) nasuli v gredice, kjer se je do pomladi ravno prav »uležal« in nato zadostil potrebam rastlin. Seveda pa ne smemo vseh gredic gnojiti enako močno oziroma nekaterih sploh ne gnojimo, saj so potrebe po hranilih pri vrtninah precej različne. Gnojenje je zato treba načrtovati vnaprej in si narediti dober načrt, kaj bo prihodnje leto rastlo na gredicah.
Upoštevajte različne potrebe
Kadar se lotevamo gnojenja, ne smemo pozabiti, da imajo različne vrtnine različne potrebe po hranilih. Medtem ko nekatere potrebujejo izdatno pognojena tla, bodo druge odlično uspevale v skoraj povsem osiromašeni zemlji. Na gredicah, kamor boste posejali ali posadili kapusnice, to so ohrovt, cvetača, zelje, brokoli, nikar ne skoparite z gnojenjem, saj so prave požrešnice hranil in bodo dobro uspevale le v obilno pognojenih tleh. Nekoliko manj gnojil potrebujejo plodovke. To so paradižnik, buče, kumare, paprika, jajčevci. Potrebujejo sicer veliko hranilnih snovi, a manj kot prej omenjene vrste. Opazujemo jih pri rasti in sproti dodajamo hranila po potrebi. Bistveno manj gnojil potrebujejo razne solate, korenje, por, zelena, blitva, špinača in radič. Te vrtnine bodo brez težav uspevale tudi v tleh, ki so negnojena dve ali več let. Skupina rastlin, ki sploh ne potrebujejo gnojil, saj si s pomočjo bakterij, ki živijo na njihovih koreninah, same priskrbijo dušik iz zraka, pa so fižol, grah in bob.
